Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

O gozdovih

Glavne značilnosti območja in gozdov v SLOVENJGRAŠKEM območju

Gozdnogospodarsko območje zajema reliefno močno razgiban svet v srednjem delu severne Slovenije. Osrednji del območja sestavljajo doline treh večjih rek (Drave, Meže in Mislinje), kjer ležijo edine večje strnjene negozdne površine in vsa večja naselja. Območje leži na stičišču alpskega, mediteranskega in panonskega klimatskega vpliva, tako da sta se na tem področju izoblikovala dva klimatska tipa: na zahodnem delu alpsko-arktični in na vzhodnem delu preddinarsko-panonski klimatski tip.

Prevladuje silikatna matična podlaga (77% površine), kjer so se razvile različne oblike kislih rjavih tal, rankerja je malo. Na karbonatni matični podlagi so se razvila rjava pokarbonatna tla ali rendzine. Področja s silikatno matično podlago so slabše propustna za vodo, zato se je na njih razvilo bogato omrežje površinskih vodotokov, ki imajo pogosto hudourniški značaj. Na področjih s karbonatno matično podlago je površinskih vod manj, pogosto se pojavljajo vodni izviri.

Gozdnatost v območju je 68%. Prevladujejo rastišča bukovih gozdov, ki so kartirana na 56% površine, rastišča jelke in smreke so kartirana na 29% površine ter rastišča jelke in bukve na 9% površine. Zaradi antropogenih vplivov v preteklosti je drevesna sestava gozdov v primerjavi z naravnim stanjem močno spremenjena. Delež iglavcev je nekoliko večji od 86%. Prevladuje smreka (69%), od iglavcev so evidentirani še jelka (4%), bor (8%) in macesen (4%). Med listavci prevladujejo bukev (11%) in plemeniti listavci (3%). Vseh ostalih drevesnih vrst je manj kot 1%. V zgradbi razvojnih faz prevladujejo debeljaki (61%), ki jih je glede na izračunano modelno stanje 29% preveč, vseh ostalih razvojnih faz v primerjavi z modelnim stanjem primanjkuje.

Temeljni problemi in usmeritve pri gospodarjenju z gozdom

Spremenjena drevesna sestava gozdov

V vseh razvojnih fazah je potrebno pospeševati rastišču primerno sestavo drevesnih vrst

Slaba izkoriščenost proizvodno najbogatejših rastišč

Intenziteto ukrepanja je potrebno prilagoditi proizvodni sposobnosti rastišč in razvojni dinamiki sestojev

Nepomlajevanje visokogorskih sestoje

Z ukrepi umetne obnove je potrebno zagotoviti oblikovanje inicialnih jeder pomladka. Za obnovo pripravljene površine je potrebno zavarovati pred obžiranjem prosto živečih živalskih vrst (zaščita z ograjami.)

Od emisij poškodovani gozdovi 

V sestojih je potrebno pospeševati rastišču primerne vrste, ki so bolj odporne na onesnaženost ozračja (predvsem listavci) in zagotavljajo boljšo mehansko in ekološko stabilnost sestojev

ZARAŠČANJE VIŠJE LEŽEČIH KMETIJSKIH POVRŠIN IN GORSKIH PLANJ

V gozdni in gorski gozdni krajini je potrebno preprečiti zaraščanje negozdnih površin, ki so pomembne kot del življenjskega prostora prosto živečih živalskih vrst (biotopska funkcija) in z vidika ohranjanja kulturne krajine (funkcija varstva naravne in kulturne dediščine), ..., velik obseg vzdrževanja gozdnih prometnic.

Intenziteto vzdrževanja gozdnih prometnic je potrebno prilagoditi načinom njihove rabe (zgolj gozdna proizvodnja ali povezovanje kmetij z dolino), in pripraviti strokovno utemeljitev za potrebo po večjih sredstvih za vzdrževanje cest

Velik delež ročnega spravila gozdnih sortimentov

Zagotoviti je potrebno optimalne pogoje za racionalno pridobivanje gozdnih sortimentov v vseh gozdovih (optimalna odprtost gozdov) in primerno izobraženost lastnikov gozdov o prednostih optimalnih načinov spravila.