Preskoči na vsebino
 

Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Pogozdovanje in požari

Pogozdovanje Krasa

Ugodne podnebne razmere in bližina trgovskih poti so omogočile zgodnjo poselitev, razvoj mest ob morju pa je terjal vedno več lesa za kurjavo in gradnjo ladij. Zaradi vse večjega izkoriščanja gozdov so nastale velike ogolele površine. Znani gozdar Josip Ressel je izdelal načrte za pogozditev istrskega (1842) in tržaško - komenskega krasa (1850), ki pa žal niso bili uresničeni.

Šele v 19. stoletju, z uveljavitvijo sajenja črnega bora ter ustrezno zakonsko regulativo se je gozd začel ponovno vrašati na izčrpana tla. Uspešnost pogozdovanja se je v obdobju 1945 - 1954 močno povečala, saj so pogozdili okoli 4000 ha kraških površin. Gozdnatost se je povečala tudi zaradi  samoniklega zaraščanja pašnikov z listavci in črnim borom ob starejših nasadih.

Žled je leta 1953 ponekod zelo poškodoval starejše borove nasade. Praznine v sestojih so se deloma zapolnile s pionirskimi listavci, v glavnem pa z borovim mladjem. To je bil začetek naravne obnove borovih sestojev, zasajenih leta 1910. Lesna zaloga se v borovih sestojih povečuje, delež bora v lesni zalogi pada zaradi vraščanja listavcev v starejše borove sestoje.

Požari na Krasu

Zaradi suhe in tople submediteranske klime, degradiranih rastišč in obojemu prilagojenega rastja sodi Kraško GGO v sam slovenski vrh požarne ogroženosti naravnega okolja. Dodatno jo povečujejo prometni koridorji skozi območje, predvsem železnica.

Več kot polovica gozdov je v navišji stopnji požarne ogroženosti, v povprečju se vsako leto pojavi vsaj 50 gozdnih požarov s skupno površino preko 600 ha. Vsak požar degradira rastišče in poveča požarno ogroženost. Ob ponavljajočih požarih na isti površini smo priča spirali, ki jo je vse težje prekiniti.

Za dopolnitev javne in gozdne cestne mreže se na območjih z zelo veliko in veliko požarno ogroženostjo, kjer je cestno omrežje z vidika protipožarnega varstva preredko, gradimo protipožarne preseke.

Žled v Brkinih

Dne 5. novembra leta 1980 je Brkine prizadel naravna ujma, ki je še destletja zaznamovala gozdove in življenje v teh krajih. Pod ogromnimi obtežbami ledu so se trgale daljnovodne žice, kot iz testa so se zvijali mogočni daljnovodni nosilci in kar je najhuje, padal je brkinski gozd, dragocen zaveznik brkinskega kmeta.

V obdobju 1981-1984 so gozdarji iz cele Slovenije  posekali 355.700 m3 poškodovanega lesa, zgradili 61 km gozdnih cest in 800 km vlak. Spravilu poškodovanega lesa je sledila biološka sanacija, ki je temeljila na sledečih strokovnih izhodiščih:

  1. V bodoče sestoje je treba vključiti kar največ saniranih sestojev;
  2. Umetno obnovo je potrebno omejiti le na najnujnejši obseg.
  3. Z nego v naravnem mladju in v nasadih je treba zagotoviti doseganje dolgoročnih ciljev gospodarjenja z gozdovi.