Zgornjesavinjski seznam zanimivosti

V območju gnezdijo trije pari planinskega orla in štiri do pet parov sokola selca.

Pod  Raduho na nadmorski višini 1.329 m je najvišje ležeča kmetija v Sloveniji – Bukovnik.

Nad Solčavo pri opuščeni Hribarjevi kmetiji raste najstarejša tisa na Slovenskem, ki naj bi bila stara preko 700 let.

Potočka zijalka pod Olševo je pomembno arheološko in paleontološko najdišče. Tu so bile najdene kosti več kot 40 različnih vrst živali, vključno s kostmi jamskega medveda.

Snežno jamo na Raduhi predstavlja 1,5 km dolg jamski sistem ki so ga leta 1990 odprli za javnost kot najvišje ležečo turistično jamo v Sloveniji. Starost jame ocenjujejo na 10 do 12 milijonov let, krasijo pa jo ledeni in kamniti kapniki.

Jamski sistem Molička peč (vhoda v Zadnikovo brezno in brezno Ledena devica sta slabih 200 m narazen, na globini 620 m pa se brezna združita) je edina do sedaj odkrita in raziskana 'tisočmetrca' v Kamniško-Savinjskih Alpah, trenutna globina znaša 1.130 m. S tem je to tudi četrta najgloblja jama v Sloveniji.

Smrekovec je edina gora celotnega gorstva Kamniško - Savinjskih Alp, ki je drugačna po kamninah, rastju in oblikah površja.

Savinja, ki izvira v krnici Okrešelj na n.v. 1310 m je najdaljša reka, ki teče izključno po ozemlju Slovenije, dolžina njenega toka je 96 km. Kot naravni spomenik je z odlokom razglašena od izvira do Ljubnega.

V Gornjem Gradu je baročna katedrala sv. Mohorja in Fortunata, ki je po prostornini največja v Sloveniji, poleg tega ima tudi največjo kupolo.

Zgornjesavinjski želodec je kulinarična posebnost območja.

V Zgornji Savinjski dolini so tri ledeniške doline: Robanov kot, Matkov kot in Logarska dolina, ki je ena izmed najlepših ledeniških dolin v Evropi.

Škaf v Matkovem kotu predstavlja svojevrstno naravno znamenitost. Kraterju podoben snežni kotel v spomladanskem času izdolbe močan, okrog 40 m visok slap, ki na snežišče pada po žlebu v steni Hudega praska. Dimenzije škafa so odvisne od snežnih razmer, v povprečju pa je krater globok 10 do 20m, širok pa od 20 – 30m.

Na Jerovčkem vrhu nad Lučami raste
najdebelejši nagnoj v Sloveniji.

Nad Klemenčo jamo v Logarski dolini raste drugi najdebelejši macesen v Sloveniji.

V območju živijo vse štiri vrste gozdne (koconoge) kure. Najnižje v gozdu živi gozdni jereb, nad njim divji petelin, še višje v pasu ruševja ruševec in najvišje v planinah, nad zgornjo gozdno mejo živi belka.