Preskoči na vsebino
 

Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Posebnosti območja

Krajinske posebnosti območja

Dravska dolina
Središče Drava

Za mariborsko gozdnogospodarsko območja je značilna pokrajinska neenotnost in izredna krajinska pestrost. Vendar je območje zaokrožena celota, za katero je značilna pripadnost dravskemu porečju.

Reka Drava daje območju poseben pečat. Dolina Drave do Maribora je tipični primer ozke alpske rečne doline, ki poteka v smeri vzhod – zahod in povezuje alpsko ter panonsko biogeografsko območje.

Na območju nižinskega toka reke Drave, med Mariborom in Ormožem, z delom poplavnega območja, je ohranjena velika raznolikost vodnih in obvodnih habitatov, mestoma prvobitna rečna loka. Območje reke Drave, Ptujsko in Ormoško akumulacijsko jezero so najpomembnejše prezimovališče in preletna postaja vodnih ptic v Sloveniji. To je edino območje v Sloveniji, kjer redno prezimuje nad 20.000 vodnih ptic.

Pohorje

GR Šumik, bukve in jelke
Slap Šumik

Pohorje je eno eden največjih strnjenih gozdnih kompleksov v Sloveniji. Hkrati je  najbolj naravno območje Slovenije in tudi Srednje Evrope. Kot edino silikatno gorovje v Sloveniji je pomembno v geomorfološkem, hidrološkem, biološkem ter kulturnokrajinskem pogledu.

Na neprepustni kamninski podlagi so nastali najgostejše omrežje površinskih voda v Sloveniji ter edinstvena barja z jezeri, ki so življenjski prostor redkih ter ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

Svojevrsten živ pomnik pohorskih gozdov je pragozd Šumik, skozi katerega teče potok Lobnica z znamenitim slapom.

Planje

Planje Javorič – Planinka

V krajinskem in ekološkem pogledu pa so pomembna tudi travnata slemena zahodnega Pohorja imenovana planje.

So antropogenega nastanka kot gorski pašniki in so edinstvena vrednota kulturne krajine, ki je hkrati življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst.

Divji petelin

Divji petelin

V gozdovoh Pohorja živijo številne ogrožene vrste ptic: divji petelin, ruševec, gozdni jereb, mali skovik, koconogi čuk, triprsti detel in drugi.

Boč

Velikonočnica na Boču

Boč pri Poljčanah predstavlja izoliran gorski kompleks s karbonatno geološko podlago in izjemno pestrostjo življenjskih razmer. Njegova pobočja so strma in porasla z gozdovi. Za to območje je značilna izjemna pestrost tal in vegetacije, saj najdemo najbolj plitva in kamnita tla, poraščena s skromnim grmičavim gozdom, do najbolj rodovitnih tal, poraščenih z mešanimi gozdovi jelke, bukve in plemenitih listavcev.

Na območju se stikajo submediteranski, srednjeevropski (prevladujejo), ilirski  in panonski florni elementi. Zaščitni znak Boča je velikonočnica.

Dravsko-Ptujsko polje

Dravsko-Ptujsko polje obsega ravninski del območja med Mariborom, Ptujem, Ormožem in Slovensko Bistrico. Njegov osnovni ekološki pomen je v povezovalni funkciji dveh evropskih makro biogeografskih regij, Alp in Panonske nižine.

Gozdnatost je mala, prevladuje intenzivna kmetijska raba. Za Dravsko polje so značilni gozdovi rdečega bora.

Slovenske gorice in Haloze

Vinorodne Haloze

Slovenske gorice predstavljajo gričevnat svet, kjer prevladujejo kmetijstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. V nekaterih delih se je še ohranila tradicionalna slovenjegoriška kulturna krajina z ekstenzivno kmetijsko rabo-ekstenzivni travniki, visokodebelni senožetni sadovnjaki, gozdovi na severnih pobočjih, neregulirani potoki in zamočvirjena dna dolin. Ob nereguliranih potokih najdemo tudi življenjski prostor ogrožene vrste kosca zlatovranke.

Haloze so gričevnata pokrajina z močno razčlenjenimi pobočji na nepropustni matični podlagi. V osrednjem delu Haloz – vinorodne Haloze se pogosto pojavljajo zemeljski usadi, ki dajejo temu območju značilno podobo. Zahodne – gozdnate Haloze niso kmetijsko obdelane, zato je nevarnost usadov manjša.

Zgodovina

Splav

Splavarjenje na Dravi

Plavljenje in splavarjenje lesa sta bila več kot 500 let pojem transporta lesa iz gozdov porečja Drave, Save in Savinje v niže ležeče kraje Posavine, Podravine in Podonavja, kjer je bil les slovenskih gozdov vedno iskan in cenjen. Nekateri zgodovinski viri navajajo, da so že v času rimskega imperija prevažali s posebnimi splavi po Dravi vojsko in orožje. Prvi pisni viri omenjajo splavarstvo na Dravi z letnico 1280. Pravi razmah pa je doživelo splavarstvo v 19. in 20. stoletju. Zaradi gospodarskih sprememb po II. svetovni vojni, je splavarstvo zamrlo. Leta 1952 je po Dravi peljal zadnji splav.

Danes je tradicija splavarjena obujena na posameznih delih Drave v turistične namene.