Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Za radovedne

Ali so naši gozdovi (še) zdravi?

Narava deluje uravnoteženo, takšno je ob neoviranem vplivu narave tudi stanje gozda. Kadar pa se vmeša človek, se ravnovesje zlahka poruši, spremenjeni gozdovi postanejo ranljivi…

  • Ideja, v nižinah osnovati monokulture smreke, se je izkazala za prav rušilno. Takšne gozdove namreč ogroža smrekov lubadar. V letih od 1996 do 2005 je bilo v območju izmed vseh posekanih smrekovih dreves vsako četrto drevo posekano prav zaradi lubadarja. Smrekovi nasadi so ogroženi tudi od naravnih ujm.
  • Zlasti dinarski jelovo bukovi gozdovi so ogroženi zaradi porušenega ravnovesja v odnosu med gozdom in rastlinojedo divjadjo, saj slednja z objedanjem ovira naravno pomlajevanje.
  • Zaradi onesnaženosti zraka se suši zlasti jelka, pa tudi smreka, bukev in druge drevesne vrste. Ob popisu poškodovanosti gozdov v letu 2000 je bilo v ljubljanskem območju poškodovanih kar 26% dreves.
  • Kostanjev rak, ki se je v 30. letih 20. stoletja v Evropo razširil iz daljnega vzhoda, je povzročil obsežno propadanje pravega kostanja. Tudi v ljubljanskem območju je bilo uničenih veliko kostanjevih dreves na Rožniku in na Jančah, kjer so znana področja za nabiranje kostanja, ter v gozdovih litijske občine. Zadnja desetletja opažamo celjenje rakavih ran. Celjenja povzročajo virusi, ki se širijo skupaj s kostanjevim rakom (hipovirulentna oblika bolezni). Na Rožniku je ta pojav že zelo razširjen, zato je tudi kostanjeva bera vedno boljša.

Gozd in njegove vloge

  • Gozd proizvaja les.
  • Obenem je pomemben v vlogah varuha življenjskega okolja rastlin, živali in ljudi. Kot nekakšen zračni filter čisti zrak. Prav simbolično nam to ponazorita z gozdom poraščena Rožnik s Šišenskim hribom in Golovec z Grajskim hribom, ki se kot pljučna krila zajedata v center Ljubljane. Lahko si predstavljamo, da bi brez gozdnih “pljučnih“ kril Ljubljančani dihali precej bolj onesnažen zrak kot ga sicer. Izredno pomembni v tej vlogi so tudi gozdovi v Zasavju. 
  • Gozdovi zadržujejo vodo v tleh, uravnavajo vodni režim tal in varujejo vodne vire. S koreninami utrjujejo tla in s tem pomembno varujejo zemljišča. Med predeli, kjer imajo gozdovi poudarjeno varovalno funkcijo, izstopata gozdnogospodarska enota Kamniška Bistrica in področje Zasavja. 
  • Gozdovi so zakladnica naravne in kulturne dediščine. 
  • Gozdovi so pomembni kot rekreacijski prostor, nudijo nam estetski užitek, v njih in od njih se lahko tudi veliko naučimo. 
  • Pogoj, da so lahko gozdovi uspešni v tolikih vlogah in da bodo takšni tudi ostali, je skrbno gospodarjenje.

Gozdne živali

Razmislite, katere živali izmed spodaj navedenih so doma v gozdovih ljubljanskega območja in katere lahko srečamo v njih le občasno ali pa sploh ne!

rjavi medved • ris • divja mačka • volk • lisica • kuna zlatica • belica • jazbec • srna • jelen •  gams • muflon • divji prašič • planinski orel • kanja • kragulj • skobec • veliki petelin • ruševec • fazan • poljska jerebica • lesna sova • mala uharica • siva vrana • šoja • kukavica • veliki smrekov lubadar

(REŠITEV: srečamo lahko vse, poleg njih pa še mnoge druge)

  • Zaradi pestrih okoljskih razmer je pester tudi živalski svet našega območja!
  • Rjavi medved je stalno prisoten v visokokraškem delu območja. Ris in divja mačka sta redkejša, prisotna predvsem v večjih gozdnih kompleksih. Volk se v zadnjih letih pojavlja stalno na zahodnem delu visokokraške regije, lisico lahko srečamo po celem območju, vidro pa le redko, ob ohranjenih vodotokih.
  • Srnjad je praktično povsod, v visokokraškem predelu se umika jelenjadi. Število divjih prašičev v zadnjih letih močno narašča. Tropi gamsov se zadržujejo na višjih, severnejših predelih območja. Muflon in damjak sta bila naseljena umetno. Kozorog je redek, opazimo ga lahko le na področju Brane in Planjave.
  • Ptiči so vrstno najštevilčnejše zastopani, vendar pa so nekatere vrste zelo redke in celo ogrožene, druge pa razširjene skoraj povsod. Veliki petelin in gozdni jereb sta vse redkejša. Siva vrana in šoja sta pogosti. Med ujedami je najpogostejša kanja, redki pa so planinski orel, sršenar, navadna postovka, sokol selec in škrjančar.
  • Zelo pomemben življenjski prostor za ptice je Ljubljansko barje. Med pticami, ki se stalno ali pa prehodno zadržujejo na njem, je tudi veliko redkih in ogroženih vrst, zato je ta predel uvrščen v mednarodno pomembno območje za ptice.

Foto:   Miha ZABRET

Tekst: Marijana TAVČAR