Gozdni rezervati in pragozdovi

Imamo osem razglašenih gozdnih rezervatov na skupni površini 129,48 ha. Spadajo med gozdove s posebnim namenom, kjer ukrepi niso dovoljeni. V njih je poudarjena raziskovalna funkcija in funkcija varovanja naravne dediščine, zato množični obiski niso zaželeni. Za razglasitev smo predlagali še 17 naravnih vrednot v skupni površini 131,06 ha.

GOZDNI REZERVAT POVRŠINA
Krakovski pragozd 39,84 ha
Ravna gora 15,65 ha
Tisovec 7,23 ha
Kunšperk 11,60 ha
Vranske pečine 9,77 ha
Trstenik-Debele vrbe 35,36 ha
Škratova dolina 0,99 ha
Pri debelih bukvah 9,04 ha
SKUPAJ 129,48 ha

Izmed zavarovanih gozdnih rezervatov sta najbolj znana pragozdna ostanka v Krakovskem gozdu in na Ravni gori.

Krakovski pragozd

Pragozdni rezervat Krakovski gozd se nahaja v osrčju 2532 ha velikega območja ohranjenih gozdov hrasta doba v Krakovskem gozdu. Ker obstajajo strokovno utemeljeni pomisleki o nastanku tega rezervata (možna sadnja v preteklosti) se ga v strokovni literaturi opisuje kot »drugotni« pragozdni rezervat. Kljub temu je kot zavarovana naravna vrednota, v kateri skoraj ni opaziti sledov gospodarjenja, izjemen objekt za proučevanje ekologije in naravnega razvoja dobovega gozda.

 

 

Pragozd Ravna gora

Na pogorju Gorjancev imamo ohranjena dva pragozdna sestoja. Eden se nahaja pod Trdinovim vrhom v OE Novo mesto, drugi pa na Ravni gori, približno 6 km od Kostanjevice na Krki in na nadmorski višini okoli 900 m. Oba spadata v kategorijo bukovih gozdov. Pragozd na Ravni gori je julija leta 1983 močno opustošil orkanski veter. V vrzelih nastalih med polomljenimi in prevrnjenimi drevesi poteka danes intenzivno pomlajevanje. Kot takšen je pragozd izjemno dobra »gozdna učilna« za študij ekologije bukovega gozda.