Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Zanimivosti

Posebnosti, zanimivosti, novosti, ...

Članki (arhiv ZGS)

Članki 2012

1/11 Vpliv suše na podlubnike

2/11 Poročilo o posledicah suše v gozdovih

Članki 2011

1/11 Pričakovani vplivi podnebnih sprememb na sečnjo v gozdu v Sloveniji

Članki 2010

1/10 Kostanjeva šiškarica

2/10 Hrastov sprevodni prelec 

3/10 Bukov rilčkar skakač (rjavenje bukovih krošenj) 

4/10 Slečeva rja, vzrok za rumenenje smrek v visokogorju
5/10 Toča in nato okužba z glivo vzrok za sušenje bora ob dolenjski avtocesti
6/10 Klimatske spremembe so nas že doletele
7/10 Načrtno puščanje odmrlega lesa v gozdu

Članki 2009

1/09 Atlas protipožarnih objektov - 2009 l.

2/09 Zapredkarica - tempirana bomba v koroških gozdovih
3/09 Nove grožnje slovenskemu gozdu
4/09 Naravne ujme v slovenskih gozdovih
5/09 Poškodovanost gozdov v poletnih neurjih 2008

1/09 Atlas protipožarnih objektov (2009)

Požari so največja nevarnost, ki ogroža naše submediteranske gozdove, zato se je na  Krasu razvila strategija gašenja požarov, ki temelji na gašenju začetnih požarov s čim hitrejšim in neposrednim pristopom gasilskih enot in tehnike do žarišča požara. 
ZGS je v sistemu varovanja naravnega okolja pred požari zadolžen za načrtovanje in gradnjo protipožarne infrastrukture. Z namenom, da bi zagotovili njeno še učinkovitejšo uporabo je projektna skupina ZGS OE Sežana zasnovala kartografski prikaz vse protipožarne infrastrukture na območju Krasa, Brkinov, Čičarije in Slovenske Istre.
V atlasu so na 75 kartah v merilu 1:25.000 prikazani listnati in iglasti gozdovi, poleg javnih pa tudi vse gozdne ceste in protipožarne preseke s šiframi. Med ostalo infrastrukturo pomembno za gašenje požarov velja omeniti visoko in nizkonapetostne daljnovode, transformatorske postaje, hidrante in protipožarne nadzorne kamere.
V atlasu so poleg prostorskih podatkov ZGS uporabljeni tudi podatki Elektra Primorska, ELES Elektra-Slovenije, Rižanskega vodovoda Koper, Vodovodov in kanalizacije Nova Gorica, Kraškega vodovoda Sežana, Občine Pivka, MORS, URSZR, Izpostava Postojna, za območje na Italijanski strani pa je podatke prispevalo Oddelčno nadzorništvo za gozdove v Trstu in Gorici.
Atlas je izdalo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, Uprava RS za zaščito in reševanje za izvedbo pa je poskrbela Kartografija d.o.o. Ljubljana.

Slika 2: Postavljanje opozorilnih tabel, gradnja in vzdrževanje protipožarnih presek ter zidov je v celoti financirano iz državnega proračuna.

Slika 3: Atlas je namenjen gasilcem, ki v povprečju letno v Kraškem gozdnogospodarskem območju pogasijo preko 100 požarov.

Slika 4: Trase protipožarnih presek v atlasu in opozorilne table na terenu so opremljene s šiframi, ki uporabniku olajšajo orientacijo v prostoru.

Slika 5: List v atlasu pokriva četrtino lista v kartografski mreži merila 1:25.000.

Slika 6: Na Zavodu za gozdove Slovenije, Območni enoti Sežana smo mnenja, da bo Atlas protipožarnih objektov pripomogel k še učinkovitejšemu varovanju okolja pred požari.

1/10 Kostanjeva šiškarica, nov prebivalec slovenskih gozdov

Kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphilus) je majhna osica, ki povzroča oblikovanje šišk na pravem ali domačem kostanju (rod Castanea). Ker se šiške tvorijo na mladih poganjkih in listih, zmanjšujejo pridelek plodov kostanja ter letno priraščanje poganjkov in lesa. Ob več let trajajočih močnih napadih kostanjeva šiškarica lahko povzroči tudi postopno hiranje in sušenje kostanjev. Kostanjeva šiškarica velja za najbolj nevarnega škodljivca pravega kostanja in poleg glive, ki povzroča kostanjev rak, najbolj ogroža pravi kostanj.

Priseljena iz Italije v letu 2004
V Slovenijo je bila kostanjeva šiškarica vnesena v letu 2004 s sadikami pravega kostanja oziroma maronov iz Italije. Ker so bile sadike po opozorilu italijanske fitosanitarne službe že prodane tudi v maloprodaji, vseh sadik ni bilo mogoče odkriti in uničiti šiške na sadikah. Iz nasadov pravih kostanjev na kmetijskih zemljiščih se je v naslednjih letih kostanjeva šiškarica razširila. Njena razširjenost je bila v letu 2008 ugotovljena na približno 900 ha gozdov v zahodnih predelih Slovenije na območju Goriških Brd, v širši okolici Nove Gorice, v okolici Ajdovščine in Kobarida ter na Krasu pri kraju Lipa. V letošnjem letu smo delavci Zavoda za gozdove Slovenije zabeležili njeno prisotnost tudi v okolici Mosta na Soči, Cerknega, po celotni Vipavski dolini in po celotnih Goriških Brdih vključno s Kanalskim Kolovratom. Pričakujemo, da se bo njeno širjenje nadaljevalo in se bo v nekaj letih razširila čez celotno Slovenijo.

Za razmnožitev je dovolj ena osica
Kostanjeva šiškarica se zelo hitro in uspešno razmnožuje. Vsaka osica, ki se razvije v šiški in potem iz nje izleti, je sposobna zalegati jajčeca brez oploditve. Vse potomstvo je ženskega spola, samci pri tej vrsti niso poznani. Vsaka osica lahko odloži od 100 do 150 jajčec, ponavadi po 3 do 5, lahko pa tudi po 10 v vsak brst.  Šiške se tvorijo na cvetnih poganjkih, listnih pecljih ali na glavnih listnih žilah. Šiške so velike so od 0,5 do 4 cm v premeru in so v času rasti zelene barve, včasih z rdečkastim pridihom na sončni strani.

Osice, ki so v povprečju dolge od 2,5 do 3 mm, izletavajo iz šišk od sredine junija do sredine avgusta in odlagajo jajčeca v brste. Da je brst napaden, lahko opazimo šele naslednje leto nekaj tednov po brstenju. Ko se iz brstov razvijejo novi poganjki, skupaj z njimi zrastejo tudi šiške. Zaradi opisanega načina razmnoževanja je zelo težko zaustaviti šiškarico, ko se je ta že razširila v gozd. Če bi pri izvajanju zatiranja šiškarice v gozdu spregledali le nekaj šišk, bi se naslednje leto šiškarica ponovno razširila na druge kostanje.

Domovina kostanjeve šiškarice je Kitajska

od koder je bila zanesena tudi v Evropo. Od držav Evropske skupnosti je kostanjeva šiškarica sedaj prisotna v Italiji, Franciji in Sloveniji. Kostanjevo šiškarico na daljše razdalje raznaša človek, najpogosteje s sadikami kostanja, lahko pa tudi osico kot slepega potnika s transportnimi sredstvi. Šiškarica se naravno širi z letenjem osic približno do 15 km na leto. Njena naravna širitev je verjetno odvisna od prisotnosti kostanjevih dreves in prevladujoče smeri vetra v času leta osice.

Nadzor kostanjeve šiškarice in možnosti zatiranja
Dolžnost Slovenije kot članice Evropske skupnosti je, da spremlja razširjenost kostanjeve šiškarice. Delavci Zavoda za gozdove Slovenije izvajamo nadzor v gozdovih. O novih najdbah poročamo Fitosanitarni upravi RS kot krovni organizaciji za varstvo rastlin, ta pa o tem naprej poroča v Bruselj. V primeru novih najdb izven do sedaj razmejenega območja razširjenosti smo dolžni šiškarico zatirati. Če nov napad ugotovimo pravočasno, ko je razširjenost šiškarice še zelo omejena, lahko z izrezovanjem posameznih napadenih poganjkov oz. s posekom posameznih dreves z napadenimi poganjki in uničenjem poganjkov preprečimo njeno širjenje na novem območju. Kemično zatiranje je neučinkovito. Če prvo leto napad kostanjeve šiškarice na nekem območju spregledamo, se je najverjetneje že toliko razširila, da je ni mogoče več izkoreniniti.

Na Kitajskem številčnost šiškarice uravnavajo njeni naravni sovražniki. Tudi v Sloveniji bi bila prisotnost le teh dobrodošla. Znanstveniki načrtujejo raziskavo, s katero bodo ugotovili, ali je kateri od domačih zajedavcev šiškaric sposoben zajedati tudi kostanjevo šiškarico. Raziskalo se bo tudi, kako bi vnos zajedavske osice, enega od naravnih sovražnikov kostanjeve šiškarice  na Kitajskem, vplival na naše okolje. Le z  uporabo naravnih sovražnikov bomo lahko preprečili velike poškodbe kostanjevih sestojev in nasadov kostanjev na kmetijskih površinah.

Sumljiva je vsaka odebelitev na poganjkih in listnih žilah pravega kostanja
V Sloveniji do sedaj ni bilo žuželke, ki bi povzročala tvorbo šišk  na pravem kostanju, zato vsaka odebelitev na poganjkih in debelejših listnih žilah pomeni sum na prisotnost kostanjeve šiškarice. Lastnike gozdov in kmetijskih zemljišč pozivamo, da če opazite sumljive odebelitve na kostanjevih poganjkih in listih, o tem obvestite lokalno pristojne delavce Zavoda za gozdove Slovenije. Zlasti bodite na kostanjevo šiškarico pozorni tisti bralci, ki ste sadili sadike maronov po letu 2002.

Več informacij o kostanjevi šiškarici in njenem širjenju si lahko ogledate na spletnem naslovu Fitosanitarne uprave Republike Slovenije: http://www.furs.si/svn/zvr/kost_siskarica.asp

Slika 1: Razširjenost kostanja v Sloveniji

2/10 Hrastov sprevodni prelec


Ne dotikajte se dlakavih gosenic in njihovih zapredkov!
Zadnja leta v Sloveniji opažamo rahlo povečano številčnost hrastovega sprevodnega prelca (Thaumatopoea processionea). To je vrsta metulja, ki ne povzroča posebne škode na rastlinah, njihove dlakave gosenice pa ogrožajo zdravje ljudi. Pri ljudeh, ki pridejo v stik z dlačicami, le te povzročajo srbečico in pordelost kože, redkeje tudi vnetje oči ter težave pri dihanju. Hrastov sprevodni prelec najraje napada starejše hrastove sestoje, izjemoma druge listavce. Gosenice so v naših krajih praviloma prisotne od maja do sredine julija, potem se zabubujo. Čez dan so v gnezdu oz. rahlem zapredku v rogovilah vej ali na skorji. Ponoči se hranijo z listi in popki, v zgodnjih jutranjih urah se v sprevodu vračajo v gnezda – od tod ime.

Sorodnik hrastovega prelca, pinijev sprevodni prelec (Thaumatopoea pityocampa), katerega dlačice gosenic so tudi strupene, nam je večini poznan iz poletnih počitnic ob morju, ko smo opazovali zapredke gosenic v borovih krošnjah. Zaradi nadpovprečnih letnih temperatur v zadnjih letih obstaja možnost, da bomo letos in v prihodnjih letih zapredke na borih lahko opazili tudi v notranjosti Slovenije.

Svetujemo, da se ne dotikate dlakavih gosenic in njihovih zapredkov! Strupenim dlačicam so izpostavljeni vsi, ki zahajajo v bližino dreves, kjer so gosenice, zlasti pa tisti, ki se tam zadržujejo dlje časa. Dlačice se namreč lahko prenašajo po zraku. Občutljivost ljudi za dlačice je različna. Posebno občutljivi so otroci in starejši ljudje. Zapredke gosenic na hrastovih drevesih v mestih in naseljih je treba čim prej na ustrezen način odstraniti z drevesa in potem uničiti (npr. zajeti jih v plastično vrečo in potem zažgati). Če pa boste opazili gosenice sprevodnih prelcev v gozdnem prostoru, to javite Zavodu za gozdove Slovenije. 

Gosenice hrastovega sprevodnega prelca

Gosenice v gnezdu

3/10 Rjavenje bukovih krošenj je lahko posledica majhnega skakajočega hroščka – bukovega rilčkarja skakača

Na nekaterih območjih lahko v tem času že od daleč opazimo jesensko obarvane bukove gozdove. To je posledica namnožitve bukovega rilčkarja skakača (Rhynchaenus fagi), majhnega, približno 2 – 3 mm dolgega temno rjavega hroščka z rilčkom, ki odskoči ob vsaki nevarnosti. Zaradi zanj ugodnih vremenskih pogojev (višje povprečne temperature zraka in nizke količine padavin v času odlaganja jajčec in razvoja ličink) se je na nekaterih območjih letos ponovno namnožil in povzročil obsežnejše poškodbe na bukovih listih.

Opis poškodb
Bukov rilčkar skakač prezimi kot odrasel hrošček v stelji, listnem opadu, v razpokah skorje. Praviloma se v drugi polovici aprila ter v začetku maja hroščki selijo na mlade liste, ki se razpirajo, kjer začno z zrelostnim (dopolnilnim) žrtjem, pri katerem luknjičasto brstijo liste (najdemo tudi po 5 ali 6 hroščkov na posameznem listu). Sredi maja njegove ličinke začno izjedati rove na listih od glavne listne žile proti robovom lista. V drugi polovici maja se pojavijo rjave mehurjaste izjedine na robovih bukovih listov, ki lahko zajemajo tudi do tretjino površine lista. Ko se v juniju razvijejo novi hroščki, ti spet objedajo listje. Bukov rilčkar skakač povzroča poškodbe praviloma na bukvi, če pa je zelo namnožen, tudi na drugih drevesih.

Bukov rilčkar skakač bukve življenjsko ne ogroža in se ga ne zatira. 
Njegove gradacije se pojavljajo nepričakovano, v dolgih in nepravilnih časovnih presledkih ter trajajo razmeroma kratek čas. Pogosto se gradacije že naslednje leto prekinejo, bukev pa spet normalno odžene. Prekinitev gradacij se zgodi po vsej verjetnosti zaradi neugodnih vremenskih razmer za bukovega rilčkarja skakača ali zaradi namnožitev njegovih naravnih sovražnikov. Ob močnem napadu lahko zmanjša letni prirastek lesa.

V Sloveniji se je bukov rilčkar skakač pojavil v gradacijah v letih 1947, 1963/64 ter 1985/86.  V letu 2007 je bil na nekaterih območjih ponovno namnožen. V letu 2009 smo večje poškodbe po bukovem rilčkarju skakaču zabeležili zlasti na Gorenjskem ter v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Večje poškodbe povzroča na toplejših bukovih rastiščih do 600 m nadmorske višine, ponekod tudi do 900 m.n.m..

Poškodbe bukovega lista zaradi bukovega rilčkarja skakača (foto: Maja Jurc)

  

Bukov rilčkar skakač je približno 2 – 3 mm velik hrošček, ki odskoči ob vsaki nevarnosti (foto: Maja Jurc)

3/09 Nove grožnje Slovenskemu gozdu

  

V prvi polovici prejšnjega stoletja sta v Slovenijo vdrli dve do tedaj neznani bolezni, bolezen pravega kostanja - kostanjev rak (Cryphonectria parasitica) in bolezen brestov – holandska brestova bolezen (Ophiostoma ulmi), ki sta v naših gozdovih povzročili oziroma še povzročata velike škode.

Mnogi se še spomnite, kako se je v 50. letih prejšnjega stoletja sekalo cela pobočja kostanjevih gozdov z namenom ustaviti novo bolezen, a neuspešno. Sedaj slovenskim gozdovom grozijo novi gozdnemu drevju izredno škodljivi organizmi. Verjetnost njihovega vdora na naše ozemlje se je  zaradi razmaha globalne trgovine ter prostega pretoka blaga znotraj Evropske v zadnjih desetletjih močno povečala.  Slovenija v skladu s predpisi Evropske skupnosti izvaja poostren nadzor nad uvozom blaga, v katerem se lahko skrivajo nevarni slepi potniki, ter nad tranzitom tega blaga znotraj Evropske skupnosti. Kljub temu je samo še vprašanje časa, kdaj bo kateremu od nevarnih škodljivih organizmov, pripeljanih v Slovenijo, uspel pobeg v naše gozdove.

V nadaljevanju vam predstavljamo pet škodljivih organizmov, ki v Sloveniji po do sedaj znanih podatkih niso prisotni, njihov vdor na naše ozemlje in razširitev v gozdove pa lahko povzroči veliko gospodarsko in ekološko škodo.

Borova ogorčica in borov smolasti rak ogrožata bor
Južni del Evrope zadnja leta trepeta pred vdorom majhne, s prostim očesom nevidne gliste oziroma ogorčice, ki povzroča sušenje borov. Glistica lahko v eni rastni dobi povzroči odmiranje velikih borovih sestojev vseh starosti. Imenuje se borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus) in je doma v Severni Ameriki. Tam ne povzroča velikih poškodb na domačih borih, medtem ko je večina borov, rastočih v Evropi, na tega škodljivca neodpornih. Od evropskih držav je borova ogorčica prisotna na Portugalskem, kamor je bila v letu 1999 prinesena iz Azije. Iz Portugalske se je v letu 2008 razširila v Španijo. Po naravni poti bi se borova ogorčica širila počasi s pomočjo nekaterih rodov hroščev, vendar ji pri širjenju pomaga človek. Borovo ogorčico se v naše kraje lahko zanese skupaj z lesom in lubjem napadenih borov, na primer s paletami in v drugem pakirnem materialu. Da bi prenos ogorčice preprečili, mora biti ves les iz napadenih območij ustrezno obdelan in označen njegov izvor. Pri pregledih gozdov smo pozorni na nenadno odmiranje borov zaradi neznanih vzrokov.

Borov smolasti rak (Gibberella circinata) je glivična bolezen, ki podobno kot borova ogorčica povzroča propadanje borov. Gliva drevo največkrat samo oslabi, drevo pa potem napadejo še druge glive in žuželke, ki povzročijo njegov propad. V Evropo je bila že večkrat vnesena, uspešno prestrežena in uničena, vendar pa je v Španiji ušla v naravno okolje.  Prenaša se lahko s semenom, storži, sadikami, okuženim lesom in prstjo, vozili in opremo. Kot že ime pove, borov smolasti rak povzroča rakaste rane in močno smolenje iz okuženih ran.


Azijski kozliček in kitajski kozliček ogrožajo listavce
Vnos azijskega kozlička (Anoplophora glabripennis) in kitajskega kozlička (Anoplophora chinensis) v Slovenijo še ni bil zabeležen. So jih pa ob uvozu sadik prestregli naši sosedje  Avstrijci in Hrvati, medtem ko sta jim v Italiji obe vrsti hroščev že ušli v naravno okolje. Tudi ti dve vrsti se po naravni poti le počasi širita, s pomočjo človeka pa veliko hitreje. Nadzoruje se zlasti uvoz sadik javorov in uvoz bonsajev iz vzhodne Azije. Kozlički oziroma njihove gosenice lahko napadajo živa drevesa domačih listnatih drevesnih vrst (javor, jelša, breza, beli gaber, bukev, vrba, topol, jablana, hruška, brest, veliki jesen). Vrtajo rove po koreninah oziroma po lesu ter objedajo mlado lubje in listje v krošnjah. Posledice njihovega delovanja so slabenje in sušenje dreves ter razvrednotenje lesa. Pozorni moramo biti na 2,5 – 3,5 cm dolge  podolgovate črne hrošče z dolgimi črno belimi tipalkami in belimi pegami na pokrovkah; na 1 – 1,5 cm velike okrogle luknje na koreninah, ki so na površju tal, oziroma v deblih in debelejših vejah, ter na ovalne rove v lesu s premerom od 1 – 3 cm.

Fitoftorna sušica vejic ogroža tako listavce kot iglavce.


Fitoftorna sušica vejic (Phytophthora ramorum) je bila v Slovenijo že večkrat vnesena preko trgovine z okrasnimi rastlinami, zlasti rododendronov. Vsakič je bila uspešno prestrežena in zatrta. V primeru, da bo zanesena v naše gozdove, lahko povzroči sušenje domačih drevesnih vrst pa tudi grmovnic. Odraslo drevo, okuženo z nevarno glivo, propade v par letih. Ta glivična bolezen v Evropi že povzroča veliko gospodarsko škodo v vrtnarstvu. Prvič se je pojavila v sredini devetdesetih let v Nemčiji in na Nizozemskem, sedaj je bila že ugotovljena v večini evropskih držav. Povzroča zlasti propadanje rododendronov in brogovit v drevesnicah. Kakšno škodo lahko povzroči, ko se enkrat razširi v naravno okolje, je težko napovedati. V Ameriki v Kaliforniji gliva povzroča obsežno propadanje hrastov (Sudden oak death). Pozorni moramo biti na drevesa s temnimi lisami na deblu, iz katerih se cedi črna tekočina. Če cedenje ni povzročila mehanska poškodba (npr. človek, žuželka...), je to eden od sumov na prisotnost fitoftore.

Več informacij in slikovnega gradiva o fitoftorni sušici vejic, azijskem in kitajskem kozličku ter borovi ogorčici si lahko ogledate na spletnem naslovu Fitosanitarne uprave Republike Slovenije:   http://www.furs.si/svn/pos_obvestila.asp.

Marija Kolšek
Zavod za gozdove Slovenije