Drugi škodljivi organizmi
V sanitarnem poseku tretjino poseka predstavlja posek zaradi žuželk, od tega več kot 99 % zaradi podlubnikov. Podlubniki so od vseh abiotskih in biotskih dejavnikov v zadnjih letih povzročili največjo škodo v naših gozdovih, zato je varstvo pred podlubniki eno od pomembnejših področij varstva gozdov. Zavod za gozdove Slovenije redno spremlja in poroča o stanju gozdnemu drevju škodljivih organizmov. V kolikor je to potrebno in učinkovito, Zavod izdaja lastnikom gozdov upravne odločbe, v katerih določi izvedbo ukrepov za preprečevanje širjenja in za zatiranje škodljivih organizmov.
Gozdnemu drevju škodljive žuželke
Karantenski škodljivi organizmi
Gozdnemu drevju škodljive žuželke
Večjo škodo v slovenskih gozdovih povzročajo podlubniki. Med drugimi škodljivimi žuželkami, ki zaradi možnosti namnožitve v slovenskih gozdovih lahko povzročijo večje škode, so pomembnejše: gobar (Lymantria dispar), navadna borova grizlica (Diprion pini), rjava borova grizlica (Neodiprion sertifer), hrastov sprevodni prelec (Thaumatopoea processionea), pinijev sprevodni prelec (Thaumatopoea pityocampa), hrastov zavijač (Tortrix viridana), zapredkarice (Cephalcia spp.).
Bolezni gozdnega drevja
Med vzroke za posek smreke in jelke prištevamo dve skupini gliv, ki povzročata trohnobo in sta najpogostejši vzrok za posek. Prva skupina povzroča rdečo trohnobo iglavcev (trohnobneži, Heterobasidion spp.), druga pa belo trohnobo korenin (mraznica, Armillaria spp.). Ločimo ju glede na način okužbe ter na način nastanka in poteka trohnobe. Večinoma je težko pravočasno odkriti obolela drevesa, zato se škode zaradi teh povzročiteljev bolezni povečujejo. Strategija gojenja in varstva gozdov iglavcev temelji predvsem na preventivnih ukrepih proti rdeči trohnobi iglavcev in beli trohnobi korenin ter na čim hitrejšem sanitarnem poseku obolelih dreves.
Vzrok za sanitarni posek borov sta predvsem dve glivi, ki v običajnih razmerah ne pomenita nevarnosti drevju, v neugodnih razmerah, posebno ob suši, pa se razmnožita in uničujeta mlade borove poganjke in vejice. To sta sušica najmlajših borovih poganjkov (Diplodia pinea, sin. Sphaeropsis sapinea), ki je v zadnjih letih povzročala sušenje ne samo najmlajših poganjkov, temveč tudi starejših vej, in sušica borovih vej (Cenangium ferruginosum).
Prevladujoči vzrok za posek pravega kostanja je kostanjev rak (Cryphonectria parasitica), za posek bresta pa holandska bolezen bresta (Ophiostoma ulmi in Ophiostoma novo-ulmi).
Najnevarnejša nova bolezen v gozdovih Slovenije je jesenov ožig, ki ga povzroča gliva Chalara fraxinea. Prvič smo jo zabeležili v letu 2006. Samo v enem letu se je razširila na celo državo. V letu 2009 smo že zabeležili prve sanitarne sečnje. Posekana so bila le najbolj poškodovana drevesa velikega jesena.
Karantenski škodljivi organizmi
Izvajanje posebnih nadzorov nad karantenskimi organizmi
Karantenski organizmi so organizmi, ki se štejejo za posebej nevarne rastlinam in rastlinskim proizvodom, in so določene v predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.
Posebno nadzorovani organizmi | Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Zaradi globalne trgovine se je povečala verjetnost vdora novih škodljivih organizmov na naše ozemlje. Novo vneseni organizmi pri nas praviloma nimajo naravnih sovražnikov oziroma rastline nimajo razvit obrambni mehanizem proti njim, zato lahko nekateri od njih povzročijo veliko gospodarsko in ekološko škodo. Med tujimi nevarnimi organizmi, ki bi ob vdoru in neuspešnem izkoreninjenju lahko povzročili večje škode v naših gozdovih, so zlasti: borova ogorčica, borov smolasti rak, fitoftorna sušica vej, azijski in kitajski kozliček. Karantenski organizem, ki je že prisoten v naših gozdovih in zenkrat ne povzroča večjih škod, je kostanjeva šiškarica. Zavod za gozdove Slovenije izvaja posebne nadzore nad nevarnimi organizmi, ki imajo gostiteljske vrste med gozdnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.