Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

SANITARNE SEČNJE

Sanitarne sečnje

Gozdovi so vedno bolj izpostavljeni najrazličnejšim motnjam in obremenitvam. Med motnjami se povečuje delež naravnih ujm, to je predvsem vetrolomov, snegolomov, žledolomov in plazov. Povečanje deleža poškodb, ki so posledica naravnih ujm, gre pripisati burnejšemu dogajanju v atmosferi, ki je posledica pričujočih podnebnih sprememb. Posledica segrevanja ozračja so tudi pogostejše naravne ujme. Hkrati se z višanjem letnih temperatur spreminjajo življenjski pogoji organizmov. Škodljivi organizmi, ki do sedaj niso povzročali večjih poškodb, se zaradi zanje ugodnejših življenjskih pogojev lahko namnožijo in povzročijo obsežne poškodbe. Zaradi globalne trgovine se je povečala tudi verjetnost vdora novih škodljivih organizmov na naše ozemlje.

Eno od najpomembnejših nalog varstva gozdov je usmerjanje izvajanja sanitarnih sečenj (to so sečnje okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja) po abiotskih in biotskih dejavnikih. Sanitarne sečnje od leta 1994 dalje v povprečju predstavljajo 32 % celotnega poseka. V sanitarnem poseku je približno tretjina poseka zaradi žuželk, tretjina zaradi naravnih ujm in tretjina zaradi drugih vzrokov. Pri poseku zaradi žuželk je več kot 99 % poseka zaradi smrekovih podlubnikov. Pri poseku zaradi naravnih ujm je približno tretjina poseka zaradi vetra, tretjina zaradi snega, in tretjina zaradi žleda. Pri poseku zaradi drugih vzrokov je skoraj polovica poseka zaradi bolezni gozdnega drevja. V drevesni strukturi sanitarnega poseka  prevladujejo iglavci.

Nasveti lastnikom gozdov za izvajanje sanitarnih sečenj

Sanitarne sečnje ter potrebna preprečevalna in zatiralna dela za namnožitev gozdnemu drevju škodljivih organizmov določi lastniku gozda Zavod za gozdove Slovenije z odločbo. Lastnik gozda lahko potrebne sanitarne sečnje drevja  v svojem gozdu opravi tudi brez odločbe, če okuženo, z žuželkami napadeno, močno poškodovano ali podrto drevje ogroža gozd, mora pa o tem predhodno obvestiti lokalno pristojne uslužbence Zavoda za gozdove Slovenije.

Slika: Sanitarna sečnja v obdobju 1995-2013 po vzrokih oziroma skupinah vzrokov