Sečnja in spravilo

Začetek tehnološkega procesa priprave lesnega kuriva je sečnja, ki ji sledi spravilo lesa do gozdne prometnice. V naših razmerah prevladuje sečnja z motorno žago ter spravilo s traktorjem. Tam kjer terenske in sestojne razmere to dopuščajo pa se vse bolj uveljavlja tudi strojna sečnja.

V nekaterih primerih (predvsem pri drobnih sortimentih) bi bila izdelava sekancev učinkovitejša na gozdni vlaki, vendar je zaradi možnih poškodb tal in drevja bolj sprejemljiva priprava lesnih sekancev ali katere koli druge oblike kuriva šele na gozdni cesti ali na pomožnem skladišču.

Ponekod, kjer način gospodarjenja to dopušča, pripravljajo lesne sekance v gozdu s stroji, ki lahko opravljajo več delovnih faz (posek, drobljenje in prevoz po brezpotju). Taka tehnologija je draga in ekonomična le ob večjih koncentracijah sečenj (goloseki, kjer zmeljemo vse, tudi veje, iglice ali liste in ponekod tudi panje). Zaradi načina gospodarjenja (prepoved golosekov in manjša intenziteta redčenj) in prepovedi gibanja strojev po brezpotju taka tehnologija za naše razmere ni primerna. Način priprave lesnih sekancev v gozdu se je uveljavil predvsem v skandinavskih deželah in Kanadi, kjer prevladuje golosečni način gospodarjenja. Posebno tehnologijo uporabljajo v plantažah hitro rastočih grmovnih in drevesnih vrst, kjer je obhodnja od 5 do 15 let.

Kmetje pogosto sekajo tudi na suš, kar pomeni, da pustijo drevesa ležati v gozdu in jih šele po določenem času razžagajo in spravijo do gozdne prometnice.

Predvsem na težjih terenih lahko izdelamo metrske cepanice ali okroglice že pri panju. Sledi ročno, konjsko ali traktorsko spravilo.

Pri delu v gozdu in pri pripravi lesa za ogrevanje NE POZABITE NA VARNOST

(tekst pripravil dr. Mirko Medved)

Pogostost in težavnost nezgod v zasebnih gozdovih dokazuje, da je gozdarstvo najbolj tvegana dejavnost v Sloveniji. Po letu 1980 je pri gozdarskih opravilih v zasebnih gozdovih zaradi nezgod izgubilo življenje več kot 300 ljudi, v povprečju 13 letno. Med poklicnimi gozdnimi delavci je desetkrat manj smrtnih primerov kot med lastniki gozdov. Pri nezgodah so pogosteje udeleženi starejši. Tudi posledice nezgod so za njih usodnejše. Veliko poškodovanih med otroci, ženskami in najstarejšimi kaže, da ljudje močno podcenjujejo tveganja. Delo v gozdu pogosto opravljajo sami ali pa s prevelikim številom sodelavcev. Velika večina lastnikov ima redno zaposlitev saj dve tretjini nezgod beležimo v popoldanskih urah in ob vikendih. Najpogosteje so to mali gozdni posestniki, ki imajo slabšo opremo, manj izkušenj in so slabše fizično zmogljivi za naporna dela v gozdu. Tveganja za nezgode so pri nekmetih nekajkrat večja kot pri kmetih. Vpliv gozdne posesti na visoko število nezgod potrdi tudi primerjava s tujimi državami. Poleg ugodnejše posestne strukture imajo tudi daljšo tradicijo pri sistematičnem usposabljanju lastnikov gozdov. Vpliv velikosti posesti na pogostost nezgod smo odkrili tudi v primerjavi podatkov za Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo Finsko in Švedsko. V tujih državah je zaradi posodabljanja tehnologij pri pridobivanju lesa in zaradi velikih vlaganj v izobraževanje za varno delo opazen trend zmanjševanja najtežjih nezgod v zasebnih gozdovih. Širše družbeno ekonomske posledice zaradi stroškov in števila nezgod v zasebnih gozdovih so previsoke, vlaganje v preventivno delovanje na tem področju pa še vedno nekajkrat prenizko.

Na varnost pri delu pomembno vpliva usposobljenost

Na zmanjševanje obsega nezgod pa ima močan vpliv tudi izobraževanje lastnikov gozdov, kar nedvomno kažejo rezultati projekta, ki je v Nemčiji potekal od leta 1989 do leta 1993 po imenom »Odenwaldprojekt«. V sliki je prikazana relativna primerjava različnih parametrov, ki so jih v tej raziskavi spremljali za dve veliki skupini nekaj tisoč lastnikov gozdov.

Prva skupina »šolani« je opravila največkrat le dvodnevno usposabljanje v mobilni učilnici, druga skupina »nešolani« pa je bila brez tovrstnega usposabljanja. Skupina nešolanih je za delo porabila v povprečju 1,3 krat več časa za delo. Njihova bolniška odsotnost in izplačane zavarovalnine so bile 1,5 krat višje, med delom so beležili dvakrat več nevarnih primerov. Na 10.000 ur dela so imeli nešolani 4,3 krat več nezgod, na 10.000 m³ sečnje pa skoraj šestkrat več nezgod. Na koncu so ovrednotili še širše družbenoekonomske posledice nezgod in te so bile pri »nešolanih« skoraj devetkrat večje kot pri tistih lastnikih gozdov, ki so opravili usposabljanje.

Zato ne čakajte, da vas drugi prosijo in spodbujajo k izobraževanju. Za svojo varnost ste odgovorni sami. Izkoristite vsako priložnost za usposabljanje.

Struktura nezgod po fazah dela

Prevladujejo nezgode pri sečnji (59,8%). Nezgode pri podiranju in sproščanju obviselih dreves vključno s sanacijo ujm (vetrolomi, snegolomi, žledolomi) prispevajo skupaj več kot polovico vseh najtežjih nezgod. Slabo desetino najtežjih prijavljenih nezgod je bilo med kleščenjem in hojo. Četrtino nezgod se je zgodilo pri spravilu (25,9%) in dobro desetino pri prevozu (11,6%). Med delovnimi postopki je bilo najnevarnejše podiranje in sproščanje obviselih dreves. Na sliki je prikazana struktura najtežjih prijavljenih nezgod v zasebnih gozdovih Slovenije v letih 1981 - 2000.

Čas pojavljanja nezgod

Skoraj polovico vseh nezgod (48 %) je bilo v prvih štirih mesecih, v naslednjih štirih 23 %, v zadnji tretjini leta pa 29 %. Najnevarnejša meseca doslej sta bila marec (14 % vseh nezgod v letu) in februar (12 %). V poletnih meseci prevladujejo druga kmetijska opravila, zato je tudi število nezgod v tem času enkrat nižje od povprečja.

Le tretjino nezgod se primeri ob delavnikih dopoldne (34 %). Vse ostale so bodisi v popoldanskem času delavnikov (30 %) ali pa ob koncu tedna: ob sobotah (29 %) in ob nedeljah (7 %).

Ob delavnikih so nezgode najpogostejše okoli 16 ure. Druga konica je okoli 11 ure, ki ji značilna tudi za vikende. Časovni razpored nezgod zelo nazorno kaže socialnoekonomsko strukturo lastnikov gozdov, ki so pogosto redno zaposleni, saj je bilo v analiziranem obdobju dve tretjini nezgod v popoldanskem času in ob koncu.

Obširnejši prispevek o varnosti pri delu v slovenskih zasebnih gozdovih je bil objavljen v 2. številki Kmetovalca leta 2005. Za tiste, ki vas zanima celoten članek je dostopen s klikom na povezavo:

V SLOVENSKIH ZASEBNIH GOZDOVIH JE PREVEČ NEZGOD

MEDVED, Mirko. V slovenskih zasebnih gozdovih je preveč nezgod : varnost pri delu v gozdu. Kmetovalec, 2005, letn. 73, št. 2, ilustr.