Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Lesnoenergijsko pogodbeništvo

Lesnoenergijsko pogodbeništvo na primeru Avstrijske Štajerske

Ko so konec leta 2006, v Sv. Martinu na avstrijskem štajerskem svečano otvorili zadnji projekt lesnoenergijskega pogodbeništva, je direktor načrtovalnega biroja za lesno energetske sisteme Regionalenergie Steirmark svečano naznanil, da so s tem pravkar odprli 175. projekt lesnoenergijskega pogodbeništva v deželi Štajerski, inštalirali skupno 17.3 MW moči, investirali 11,5 miljonov € in odprli 160 delovnih mest v deželi. Letno v vseh 175. kurilnih napravah, namesto nekdanjih 3,8 miljona litrov kurilnega olja, po novem pokurijo 49.600 nasutih m3 lesnih sekancev, emisije toplogrednega CO2 pa so s tem zmanjšali za kar 8.000 ton na leto…

Temeljna ideja lesnoenergijskega pogodbeništva (holzenergie contracting)

Koncept t.i lesnoenergijskega pogodbeništva (v nadaljevanju LEP) v majhnem merilu, se je v 90. letih prejšnjega stoletja uveljavil in do danes izredno uspešno razvil v sosednji Avstriji. Razlogov za to je več, od visoke gozdnatosti (46%), visokega deleža zasebne gozdne posesti (70%), ki je ponekod prav tako kot pri nas zelo razdrobljena, do raztresene poselitve na podeželju, kjer veliki daljinski sistemi ogrevanja na lesno biomaso niso smiselni. V prvi vrsti pa predvsem zato, ker je tamkajšnja politika, od nacionalnega do lokalnega nivoja, zaveze o povečevanju rabe domačih obnovljivih virov in zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv, vzela zares.

Pri projektih LEP v naseljih s strnjenim jedrom in z javnimi stavbami (občine, šole, vrtci, zdravstveni domovi,…), praviloma skupina kmetov – lastnikov gozdov najame prostor (kurilnico) v eni od javnih stavb, investira v kurilno napravo na lesne sekance, vključno s potrebnimi gradbenimi posegi (toplovodni razvod, deponija za sekance) ter s pomočjo dolgoročne pogodbe (najmanj 15 let) oskrbuje odjemalce (občina in drugi) z energijo (toploto). Na tak način postane ogrevanje javnih stavb cenejše, zanesljivo in v primeru pretresov na svetovnem trgu s fosilnimi gorivi cenovno stabilnejše, saj vsa energija prihaja iz lokalnega okolja. Denar se obrača in ostaja doma, ustvarjajo se nova delovna mesta, zmanjšujejo se negativni vplivi na okolje…

Predpogoji za uspešne projekte LEP

O majhnih in srednje velikih projektih LEP govorimo, ko se nazivne moči kurilnih naprav na lesne sekance gibljejo od 50 kW pa do nekaj sto kW nazivne moči (praviloma do 300kW). Temeljni postulat dobrega projekta LEP je, da je cena ogrevanja z lesnimi sekanci cenejša kot je ogrevanje s fosilnim gorivom (vsaj 15%) in da je projekt za investitorje ekonomičen. Ugodne lokacije za izvedbo majhnih in srednje velikih projektov LEP so:

  • Občinski centri, npr. občina, šola, vrtec, zdravstveni dom, lahko tudi večstanovanjski bloki, bližnji industrijski ali drugi objekti,
  • Nova strnjena naselja, npr. bloki, večstanovanjske stavbe, vrstne hiše…
  • Posamezna javna stavba z velikimi potrebami po toploti, npr. bolnica, dom za ostarele, športna dvorana…

Kadar ogrevamo le eno večjo ali dve bližnji stavbi govorimo o objektnem ogrevanju. Takšni projekti so lahko, pod pogojem da je možno enostavno uporabiti že obstoječo kurilnico in dimnik, gospodarni že pri močeh okoli 50 kW. Kadar iz ene kurilnice ogrevamo več okoliških stavb, govorimo o mikromrežah. Mikromreža je gospodarna ko razmerje med tekočimi metri toplovodov in kW odjemne moči ne preseže 2:1. To pomeni, da za 100 kW odjemne moči dolžina toplovodnega omrežja ne preseže 200m. Kadar ni mogoče uporabiti obstoječe kurilnice v ogrevanih stavbah in je potrebno kurilnico zgraditi na novo, so projekti praviloma gospodarni šele nad 200kW.

Organizacijski vidiki projektov LEP

Pri projektih LEP se običajno skupina kmetov-lastnikov gozdov združi, ustanovi novo pravno osebo-zadrugo in investira v novo kurilnico na lesne sekance z vsemi gradbenimi ukrepi. Ta novoustanovljena zadruga sklene z odjemalcem (največkrat občina) dolgoročno pogodbo o odjemu toplote (najmanj 15 let), ki praviloma traja toliko kot znaša pričakovana življenjska doba kurilne naprave (20 let). Kmetje ustanovitelji nato svoje lesne sekance prodajajo zadrugi, le ta pa odjemalcem zaračunava dobavljeno toploto. Kadar kmetje najamejo obstoječ prostor in dimnik v odjemalčevi stavbi, potem po preteku pogodbenega obdobja, najemodajalec praviloma postane lastnik obstoječe kurilnice, zadruga pa lahko ima predpravico za investicije v novo pogodbeno obdobje. Kadar skupina investira v novozgrajeno kurilnico na samostojni parceli, ta del pogodbe seveda odpade. Kmetje ustanovitelji oz. zadruga je tako odgovorna za delovanje, vzdrževanje in morebitna popravila v kurilnici. Odjemalec, z ogrevanjem nima nobenega dela, temveč uživa udobje ogrevanja na daljavo, s to razliko, da je kurilna naprava lahko v njegovi stavbi. Odjemalec toplote plača enkratno priključnino na začetku, ki praviloma znaša 30% vrednosti investicije preračunane na kW odjemne moči (med 180 in 250 €/kW). Kasneje pa plačuje mesečno ceno ogrevanja po tritarifnem sistemu.

Gradbeni in tehnični vidiki projektov LEP

Projekti LEP so gospodarni le kadar je količina gradbenih del minimalna. Zaradi tega so najpogostejši najemi obstoječih kurilnic in obstoječega dimnika v eni izmed stavb odjemalca toplote. Pri investicijah v novogradnjo na samostojni komunalno urejeni parceli so projekti iz vidika gospodarnosti praviloma problematični. Pozornost je treba posvetiti izgradnji zalogovnika za lesne sekance, saj mora le ta biti dovolj velik, da ga v času največjega odjema ni potrebno polniti več kot na 14 dni.

Pomembna je izbira in dimenzioniranje kotla. Priporočljivo je vgraditi namesto enega (pomožnosti še močno predimenzioniranega), dva asimetrično močna kotla. Npr.: projekt predvideva 135kW odjemne moči, zato namesto enega 150 kW, vgradimo dva kotla moči 50 in 100 kW. Poviša se izkoristek (saj manjši deluje ko je odjem majhen, večji pa ko je odjem velik), odpravimo problem toplotnih "špic" (ko zahtevajo vsi odjemalci naenkrat veliko toplote) in zmanjšamo možnost popolnega izpada dobave toplote v primeru tehničnih težav.

Kadar toploto dovajamo večim odjemalcem s pomočjo mikromreže, je priporočljivo pri odjemalcih vgraditi toplotne postaje. S tem ločimo primarni krog (mrežo) od sekundarnega (stavba odjemalca), glavne prednosti pa so:

  • hidravlična regulacija grelnih krogov se uravnava pri odjemalcu,
  • zaračunava se samo dejansko porabljena toplota,
  • nečistoče pri odjemalcu ne pridejo v omrežje,
  • netesna mesta, vdori zraka ali morebitna popravila na omrežju pri enem od odjemalcev ne vplivajo na delovanje mreže,
  • možnost daljinskega odčitavanja števca porabljene toplote…

Temperatura predtoka v mikromreži je praviloma 70 °C, povratnega pa pod 50°C. Poraba električne energije za obratovanje kurilnice in kroženje tople vode praviloma znaša 2-2,5% odjemne moči. Poraba lesnih sekancev (30% vlage, mehki listavci in iglavci) znaša v povprečju med 2-3 nasute metre za kW odjemne moči.

Finančni vidiki projektov LEP

Navedeni podatki v tem poglavju o višini stroškov in dobičkov, s katerimi lahko računajo investitorji in odjemalci, predstavljajo povprečja za 141 projektov LEP iz Avstrijske Štajerske realiziranih do januarja 2005 (vir Regionalenergie Steirmark). Na podlagi teh podatkov lahko kmetje – investitorji in odjemalci toplote (občine in drugi) računajo z naslednjimi povprečnimi stroški/prihodki:

  • specifična višina celotne investicije znaša med 600-700 €/kW priključne moči. Npr. za 135 kW odjemne moči znašajo skupna višina investicij v povprečju med 80.000-95.000€
  • stroški za nabavo kotla z regulacijo, polži za dovajanje lesnih sekancev, polži za polnjenje deponije (brez gradbenih stroškov) znašajo med 200-300€/kW nazivne moči kotla.
  • Stroški za izgradnjo toplovodnega omrežja znašajo med 80-100€/m' trase
  • Financiranje projekta prikazuje grafikon. Poudariti je potrebno, da gre za povprečne vrednosti v avstrijskih razmerah. Glede na dejstvo, da so trenutne možnosti pridobivanja subvencij pri nas podobne kot v Avstriji, bi finančna struktura povprečnega proketa LEP lahko bila podobna.
  • Cena za nasuti m3 kakovostnih gozdnih lesnih sekancev, ki ga kmetje prodajo svoji zadrugi, se v povprečju giblje med 18-21 €/nm3 (iz 1m3 okroglega lesa dobimo 2.5-2.8 nm3 sekancev). Cena je sicer odvisna od kakovosti samih sekancev (vrsta lesa in vlaga!).
  • investitor lahko na letni pričakuje med 1000-1200 kWh prodane energije na kW odjemne moči odjemalca pri čemer je že upoštevan pričakovan 80% izkoristek celega sistema. Odjem je sicer v veliki meri odvisen od klimatskih razmer in samega odjemalca, v grobem pa velja, da znaša število polnih ur obratovanja kotla na leto:
Za oskrbo stanovanjske hiše 1300-1400 ur
Za oskrbo šole, vrtca 1000-1200 ur
Za oskrbo občinskih in drugih javnih stavb 1400-1600 ur
  • Strošek priključnine za odjemalce toplote, ki se plača enkratno ob začetku gradnje, znaša: 160-250 €/kW priključne moči, ko gre za zgolj objektno oskrbo, in 200-300€/kW priključne moči, ko gre za izgradnjo mikromreže ali priklop novogradenj in praviloma vključuje toplotno postajo s števcem pri odjemalcih.
  • Cena toplote po trotarifnem sistemu se sestoji iz:
Fiksni del (vključuje amortizacijo, servis…) 15-18 €/kW odjemne moči/leto oz. 1,25-1.5€/kW odjemne moči/mesec
Dinamični del (dejanska mesečna poraba 4-5 cent/kWh
Števnina 8 €/mesec
Skupna cena toplote 5,8-7,0 cent/kWh (14-17 SIT/kWh

Zaključek

Prvi mikrosistemi na lesno biomaso po načelu energijskega pogodbeništva v Sloveniji že obstajajo. A zaenkrat so še zelo redki. Prešteti se jih da na prste ene roke. Glede na to, da so razmere v Sloveniji, vsaj kar se ključnih geografskih, orografskih, demografskih in političnih razmer tiče, zelo podobne kot v sosednji Avstriji, bi lahko dokazano dobre primere prakse hitreje posvojili. Potrebno je le nekaj lepotnih popravkov zaradi razlik v zakonodaji in predvsem več politične modrosti na lokalnem nivoju.

Igor Kopše, univ. dipl. inž. gozd.
Zavod za gozdove Slovenije