Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Trenutna raba lesne biomase

Trenutno rabo lesne biomase v Sloveniji smo analizirali na Gozdarskem inštitutu Slovenije v okviru FAO projekta: »Preskrba in raba bioenergije v smislu spodbujanja trajnostnega gospodarjenja z gozdom«. Za potrebe omenjenega projekta smo analizo trenutne rabe razdelili v naslednje skupine:

  • raba lesne biomase pri individualnih uporabnikih (v gospodinjstvih)
  • raba lesne biomase v daljinskih sistemih ogrevanja krajev in mikro sistemih,
  • raba lesne biomase v sistemih za sočasno proizvodnjo toplote in elektrike
  • raba lesne biomase v industriji za proizvodnjo procesne toplote
  • raba lesne biomase v javnih zgradbah

V nadaljevanju bomo predstavili le del celotne analize trenutne rabe lesne biomase v Sloveniji.

Raba lesne biomase v gospodinjstvih

Stanovanja, glede na vir ogrevanja (Vir: SURS, Popis 2002)

Podatke o trenutni rabi lesne biomase pri individualnih uporabnikih smo dobili iz Statističnega urada Republike Slovenije. Podatki so bili zbrani v okviru Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji v letu 2002 (v nadaljevanju Popis 2002). Podatki Popisa 2002 so bili zbrani na kritični trenutek popisa, ki je bil 31. marca 2002 ob 24.00.

V Sloveniji je 777.772 stanovanj (Popis 2002). Analiza stanovanj glede na vir ogrevanja kaže, da je 25 % stanovanj v Sloveniji ogrevanih z lesno biomaso kot edinim virom ogrevanja (Slika).

V popisu prebivalstva leta 1991 je bilo tudi vprašanje o rabi kuriva za ogrevanje. Primerjalna analiza stanja leta 1991 in 2002 kaže na zmanjšanje rabe lesa kot edinega vira in sicer iz 204.543 stanovanj v letu 1991 na 194.836 stanovanj v letu 2002, kar je za 9.707 stanovanj manj. Skupna površina stanovanj v Sloveniji je bila glede na podatke popisa prebivalstva v letu 2002, 58.031.187 m2 . Ob upoštevanju nekaterih predpostavk o povprečni porabi energije na m2 stanovanjskih površin, o porabi energije za segrevanje tople vode in kuhanje ter predpostavk o neogrevanih površinah, smo izračunali, da gospodinjstva letno porabijo okrog 1,3 milijona m³ lesa za ogrevanje. Pri analizi ponudnikov in porabnikov lesne biomase imajo pomembno mesto družinske kmetije oz. kmetijska gospodarstva. V letih 2000, 2003 in 2005 so bili v okviru rednih raziskav na SURS-u opravljeni tudi popisi kmetijskih gospodarstev. V Sloveniji je bilo v času popisa (l. 2000) 86.336 družinskih kmetij, ki so ustrezale kriterijem evropsko primerljivih kmetij. Vsi člani teh kmetij (323.178) sestavljajo kar 16 % celotnega prebivalstva v Sloveniji. Družinske kmetije imajo v rabi skupno 918.908 ha zemljišč, od tega je 43 % gozdov (34 % vseh gozdov v Sloveniji). Skupni posek na teh kmetijah je bil 1.286.868 m³ (povprečno 3,3 m³/ha). Na 47.991 kmetijskih gospodarstvih so v referenčnem letu posekali 731.348 m³ lesa za drva. Večino drv so porabili sami. Po podatkih iz Popisa kmetijskih gospodarstev (SURS 2000) so le 10 % drv prodali. Trendi iz popisa prebivalstva kažejo na upad rabe lesne biomase za ogrevanje stanovanjskih površin (obdobje 1990-2002). Kljub temu lahko predvidevamo, da bo zaradi dviga cen naftnih derivatov raba lesne biomase za ogrevanje v gospodinjstvih v prihodnosti naraščala. Problem rabe lesne biomase v gospodinjstvih ni kvantiteta temveč kvaliteta. Na žalost je večina kotlov na lesno biomaso v Sloveniji zastarela. Zastarele tehnologije rabe (kotli za centralno ogrevanje) pa so energetsko neučinkovite, emisije dimnih plinov so visoke, so neudobne in kličejo po zamenjavi (starost kotlov je v povprečju nad 15 let). Problem pa so tudi zastarele tehnologije pridobivanja in predelave lesne biomase, kar bistveno vpliva na stroške pridobivanja in tako tudi na končno ceno na trgu.

Raba lesne biomase v večjih biomasnih sistemih

Med večje biomasne sisteme uvrščamo sisteme daljinskega ogrevanja krajev, sisteme za sočasno proizvodnjo toplote in elektrike ter sisteme v industriji za proizvodnjo procesne toplote.

Skupna poraba lesa je bila v dveh večjih sistemih daljinskega ogrevanja z lesno biomaso nekaj več kot 9.300 t (l. 2003). Preostali manjši daljinski sistemi ogrevanja kot so Gornji Grad, Preddvor, Logarska dolina, Nazarje, Vransko in Kočevje pa skupno porabijo nekaj manj kot 80.000 m³ lesne biomase na leto.

Po razpoložljivih podatkih je bilo v začetku leta 2004 v Sloveniji 5 sistemov za sočasno proizvodnjo elektrike in toplote iz biomase. Instalirana električna moč vseh teh 5 obratov je bila 5,2 MWe. Povprečna letna proizvodnja je bila 15,4 GWh električne energije in 190,5 GWh toplote. Večina teh sistemov je v lesnopredelovalni industriji, proizvedena toplota in elektrika pa je namenjena predvsem pokrivanju lastnih potreb po energiji.

Bazo podatkov o kotlih v industriji vodijo na Ministrstvu za okolje in prostor. Baza podatkov, ki je osnova za CO2 takse se imenuje REMIS. V letu 2003 so bili v tej bazi podatki le za 24 biomasnih sistemov. Ti sistemi porabijo trenutno 136.150 t lesne biomase.