Preskoči na vsebino
 

Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Gozdnogospodarsko načrtovanje

Zgodovina gozdnogospodarskega načrtovanja na Slovenskem

Začetek gozdnogospodarskega načrtovanja na Slovenskem sega v prvo polovico 18. stoletja. Za prvi gozdnogospodarski načrt na Slovenskem velja Flameckov načrt za tolminske gozdove iz leta 1771. Gozdnogospodarsko načrtovanje je dobilo nov zagon konec 19. stoletja, ko sta na Kočevskem in Notranjskem začela delovati ugledna gozdarja dr. Leopold Hufnagel in Heinrich Schollmayer-Lichtenberg. Hufnagel je z načrtom za kočevske gozdove grofa Auersperga leta 1892 razvil svoj sistem prebiralnega gospodarjenja. To idejo je za območje Snežnika prevzel tudi Schollmayer, vpeljal pa je tudi izvirno zamisel kontrolne metode, ki se je kmalu razširila še na ostala gozdna območja Notranjske. Prvo sistematično zbiranje podatkov o gozdovih (gozdna inventura) je bilo opravljeno leta 1947.

Sledilo je obdobje izdelave gozdnogospodarskih načrtov za posamezne gozdnogospodarske enote. Na podlagi pridobljenih izkušenj se je slovensko gozdarstvo odločilo za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov območij. Prvi načrt za vseh 14 gozdnogospodarskih območij je bil izdelan za obdobje 1971-1980. Na podlagi podobnih izhodišč so bili doslej za vseh 14 gozdnogospodarskih območij izdelani že štirje načrti (1971-1980, 1981-1990, 1991-2000, 2001-2010 in 2011-2020).

Vsebina gozdnogospodarskih načrtov

V gozdnogospodarskih načrtih, ki se izdelujejo za obdobje desetih let, je opisano stanje gozdov in njihove razvojne težnje, ki vključuje tudi analizo uspešnosti preteklega gospodarjenja, določeni so cilji ter smernice in ukrepi za uresničitev postavljenih ciljev pri obravnavi gozda. Nekoč je bil poglavitni in skoraj da edini cilj gospodarjenja z gozdovi proizvodnja lesa. Danes ob tem, sicer še vedno pomembnem cilju, vztrajno pridobivajo na pomenu novi cilji, povezani s pomembnimi funkcijami gozdov, kot so varovalna, biotopska, vodovarstvena, rekreacijska… Za objektivnejšo in racionalno oceno teh ciljev služi karta funkcij gozdov, ki je bila izdelana leta 2011 in se redno vzdržuje pri obnovi načrtov gozdnogospodarskih enot.

Postopek sprejemanja

V postopku izdelave načrtov ZGS sodeluje tudi z organizacijami, pristojnimi za varstvo narave. Gozdovi, ki so opredeljeni kot gozdovi s posebnim namenom, ter vsi gozdovi, ki se nahajajo na območjih NATURA 2000, so deležni še posebne pozornosti, kar pomeni, da se tu vse smernice in načrtovani ukrepi še posebej skrbno preučijo, upoštevaje tudi širše interese ohranjanja narave.

Pri zakonsko določenem postopku sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov je z javnimi razgrnitvami in obravnavami omogočeno sodelovanje lastnikov gozdov ter javnosti. Na obravnavah se lahko poda argumentirane pripombe na gozdnogospodarski načrt, ki ga ob koncu postopka v primeru gozdnogospodarskih enot sprejme Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v primeru gozdnogospodarskih območij pa Vlada Republike Slovenije.

Zemljišča v zaraščanju

V skladu z Zakonom o gozdovih (11. člen) bodo vsa zemljišča v zaraščanju, ki so kot takšna določena v gozdnogospodarskih načrtih gozdnogospodarskih enot  v naslednjem obdobju določena kot gozd oziroma kot drugo gozdno zemljišče. Pregled površin v zaraščanju omogoča pregledovalnik ZGS.

Podatki o stanju gozdov

Večino podatkov o stanju gozda se zbira in obdeluje v okviru priprave desetletnih gozdnogospodarskih načrtov za gozdnogospodarske enote (trenutno imamo v Sloveniji 233 gozdnogospodarskih enot) ali za gozdnogospodarska območja. Podatki se zbirajo v skladu s Pravilnikom o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih. Ob sami izdelavi načrtov se zbirajo podatki o stanju gozda, ki se dopolnjujejo s podatki o spremljavi izvajanja načrtovanih del. Vir pomembnih podatkov so tudi izdana strokovna mnenja, projektni pogoji in soglasja k posegom v gozd in gozdni prostor, načrtovanje in vzdrževanje gozdnih prometnic ter ukrepi povezani z vzdrževanjem primernih habitatov prostoživečih živali.

Zbiranje podatkov danes

Danes pri zbiranju podatkov na terenu uporabljamo številne nove tehnologije, ki so se razvile ob koncu devetdesetih let in tudi v začetku tega tisočletja. Pri tem učinkovito uporabljamo barvne digitalne ortofoto načrte in digitalne katastrske načrte, z uporabo sistema za prostorsko pozicioniranje (GPS) pa smo izboljšali orientacijo na terenu ter povečali natančnost zbiranja prostorskih podatkov. Zavod za gozdove Slovenije je danes pred novimi izzivi, kot so operativna uporaba LIDAR podatkov ter omogočanje stalnega dostopa do prostorskih podatkov v medmrežju.

Osnovni podatki o gozdovih so vsako leto predstavljeni v Poročilu Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih, izvorne podatke za celotno Slovenijo ali le posamezno območje pa se lahko pridobi na Centralni enoti ob predhodno sklenjenem dogovoru.

Sodelovanje v postopkih prostorskega načrtovanja

Zavod za gozdove Slovenije sodeluje v postopkih izdelave prostorskih aktov v pristojnosti države ali občine kot nosilec urejanja prostora. Na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju izdelujemo strokovne podlage ter podajamo smernice, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi prostorskih aktov na različnih ravneh urejanja prostora in se navezujejo na zagotavljanje ustrezne površine in prostorskega razporeda gozdov, kot pomembnega naravnega krajinskega elementa.