Divjad

Kaj je divjad?

Po Zakonu o divjadi in lovstvu so divjad vse vrste prosto živečih sesalcev in ptic, ki se lovijo. Upravljanje z divjadjo spada pod okrilje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Namen upravljanja z divjadjo v njenem življenjskem prostoru je:

• S posegi v populacije in ukrepanjem v okolju vzdrževati divjad posameznih vrst v ravnovesju med seboj in v okolju danimi življenjskimi možnostmi za njeno preživljanje.
• Ohraniti vrstno in gensko pestrost divjadi.
• Ohraniti posamezni vrsti divjadi naraven ter prirojen način življenja v času in prostoru.
• Ohraniti divjad, kolikor mogoče prvobitno in neodvisno od neposredne pomoči človeka.

Vrste divjadi in njihove značilnosti

Sesalci (Mammalia):

• družina: jeleni (Cervidae):

  • navadni jelen (Cervus elaphus L.),

  • damjak (Dama dama L.),

  • srna (Capreolus capreolus L.);

• družina: votlorogi (Bovidae):

  • gams (Rupicapra rupicapra L.),

  • alpski kozorog (Capra hircus ibex L.),

  • muflon (Ovis ammon (aries) musimon Schraber.);

• družina: svinje (Suidae):

  • divji prašič (Sus scrofa L.);

• družina: zajci (Leporidae):

  • poljski zajec (Lepus europaeus Pallas);

• družina: veverice (Sciuridae):

  • alpski svizec (Marmota marmota L.);

• družina: polhi (Muscardinidae):

  • navadni polh (Glis glis L.);

• družina: nutrije (Myocastoridae):

  • nutrija ali bobrovka (Myocastor coypus Molina);

• družina: voluharice (Microtidae):

  • pižmovka (Ondatra zibethica L.);

• družina: psi (Canidae):

  • lisica (Vulpes vulpes L.),

  • rakunasti pes (Nyctereutes procyonoides Gray.),

  • šakal (Canis aureus L.);

• družina: kune (Mustelidae):

  • kuna zlatica (Martes martes L.),

  • kuna belica (Martes foina Erxleben.),

  • jazbec (Meles meles L.).

Ptice (Aves):

• poddružina: fazani ali prave kure (Phasianinae):

  • poljska jerebica (Perdix perdix L.) – gojena,

  • fazan (Phasianus colhicus L.);

• družina: plovci (Anatidae):

  • raca mlakarica (Anas platyrhynchos L.);

• družina: vrani (Corvidae):

  • šoja (Garrulus glandarius L.),

  • sraka (Pica pica L.),

  • siva vrana (Corvus corone cornix L.).

Ukrepi v okolju divjadi

Ukrepe v okolju divjadi delimo na biotehničnih in biomeliorativne. Opravljamo jih v gozdnem in kmetijskem prostoru, zaradi izboljšanja prehranskih in bivalnih razmer za divjad ter ostale prostoživeče vrste v gozdu. Ti ukrepi pripomorejo tudi k zmanjšanju pritiska divjadi na kmetijske in gozdne površine in s tem manjšim škodam.

Biotehnični ukrepi

Krmljenje

Namen. Namen časovno in prostorsko usmerjenega krmljenja divjadi ni v dvigu natalitete in dvigu preživetvenega praga posameznih vrst, pač pa v preprečevanju večje škode v njihovem življenjskem okolju (gozdne, kmetijske površine), opazovanju socialnih in drugih navad divjadi in lažji realizaciji načrtovanih posegov v populacije z odstrelom.

Vrste krmljenja. Ločimo privabljalno, zimsko krmljenje in preprečevalno krmljenje. Poudarek je predvsem na privabljalnem krmljenju z namenom lažjega in strokovnejšega odvzema in zimskem krmljenju z namenom zadrževanja živali v zimovališčih, kjer odstrel ni dovoljen. Krmi se jelenjad (zimsko in privabljalno), muflona (zimsko in privabljalno), divjega prašiča (privabljalno in preprečevalno) in malo divjad (zimsko).

Količina in struktura krmljenja. Krmo delimo na močno, škrobno krmo (koruza, žita, kostanj, želod, briketi), sočno krmo (okopavine, tropine, silaža, sadje) in voluminozno krmo (seno, vejniki, pesni rezanci). Krmljenje z močno škrobno krmo je omejeno na največ 100 kg / žival odvzema letno oz je omejeno z 10 % deležem v skupni količini krme. Močna krma je na razpolago le v poznih poletnih in jesenskih mesecih (september, oktober, november, december), sočna in voluminozna krma pa v zimskih in spomladanskih mesecih. Količina sočne in grobo vlaknate krme ni omejena, odvisna pa je od naravne ponudbe hrane. Krmljenje samo z močnimi škrobnimi krmili na posameznih krmiščih ni dovoljeno, pač pa mora biti divjadi na voljo na istem krmišču strukturno vsa potrebna krma (močna, voluminozna in sočna).

Kataster krmišč. ZSG ima vzpostavljen kataster krmišč, ki določuje mesta krmljenja in s tem število oziroma gostoto posameznih vrst krmišč za posamezno živalsko vrsto v lovišču. Kataster je sestavni del letnega lovsko upravljavskega načrta lovsko upravljavskega območja in vsebuje podatek o lovišču, katastrski občini, parcelni številki in GK koordinatah. Za vsako krmišče morajo biti pridobljena vsa potrebna dovoljenja (Zavod za gozdove Slovenije, lastnik). V osrednjem življenjskem območju rjavega medveda je potrebno upoštevati Strategijo upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji in morebitne druge predpise. Hkrati je potrebno upoštevati tudi medvrstne odnose vrst, ki jih krmimo in redkih oziroma ogroženih vrst (gozdne kure).

Krmne njive

Krmne njive se osnujejo in vzdržujejo v gozdnem prostoru predvsem v smislu preprečevanja škod od divjadi na kmetijskih površinah. Zasejane so le z domačimi vrstami kmetijskih kultur.

Pridelovalne njive

Pridelovalne njive so namenjene pridelavi krme za zalaganje krmišč.

Solnice

Namen solnic je olajšati spomladanski prehod na sočno naravno hrano, zato je zalaganje solnic v zmernih količinah dovoljeno le v spomladanskih mesecih. Postavljanje solnic je prepovedano:

• V gozdnih sestojih - mladovjih in sestojih v obnovi, oz. je dovoljeno le ob soglasju lastnika gozda in ZGS.
• Ob cestah in v območju gozdnih rezervatov.
• Ob vodnih virih oz. le v minimalni oddaljenosti 50 m in na način, ki onemogoča vnos soli vanje.
• V območja ali bližino območij, kjer so prisotne redke, ogrožene in zavarovane vrste živali ter rastišča redkih, ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst.
• V bližino območij naravnih vrednot, v ožja zavarovana območja in v dele širših zavarovanih območij s strožjim varstvenim režimom (IUCN kategorija II). Izjemoma je tudi na teh območjih možna začasna postavitev.

Biomeliorativni ukrepi

Izbira posameznega ukrepa in njegov načrtovan obseg je odvisen predvsem od trenutnih razmer v naravi. Tako v večjih strnjenih gozdnih kompleksih skrbimo za osnovanje in vzdrževanje travnih površin, ki so za prehrano rastlinojede divjadi velikega pomena. Gozdne robove oblikujemo v stopničastem prehodu od travne površine do odraslega drevesnega sestoja. Gozdne robove in večje travne površine pogosto obogatimo s sadikami plodonosnih vrst. Določene površine vzdržujemo kot grmišča, ki opravljajo poleg prehranske tudi bivalno funkcijo. Predvsem na visokokraškem območju, kjer je pomanjkanje površinske vode, vzdržujemo vodne vire ter osnujemo in vzdržujemo vodne kali oziroma kaluže. V kmetijski krajini, kjer so bivalni pogoji zelo siromašni, je še posebej pomembno osnovanje in vzdrževanje grmovnih pasov (remize) in vzdrževanje posameznih dreves.

Vlaganja v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije (subvencije)

Škode od in na divjadi

Škoda na premoženju

Škoda na premoženju je škoda, ki jo divjad povzroči s poškodovanjem, uničenjem ali zmanjšanjem vrednosti premičnih in nepremičnih stvari fizičnih in pravnih oseb (škoda na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, domačih živalih, gospodarskih in drugih objektih ipd). Za škodo, ki jo je povzročila divjad v gozdu, ne šteje poškodovanje ali uničenje nasada rastišču neprimerne drevesne vrste, katere vnos mladja ni bil skladen z gozdno gojitvenim načrtom ali objedanje mladja v sestojih, ki niso v obdobju pomlajevanja.

Škodo, ki jo divjad povzroča na premoženju obravnavamo glede na to, ali je nastala na lovni, ali na nelovni površini. Zakon o divjadi namreč deli površino lovišč in lovišč s posebnim namenom na površine, kjer je lov dovoljen in površine, kjer je lov prepovedan oziroma ga zaradi predpisov ni mogoče izvajati. Podatke o teh površinah vodi Zavod za gozdove Slovenije. Glede na tip površine, na katerem je škoda od divjadi nastala, je odgovornost oziroma pot do odškodnine, do katere je upravičen oškodovanec, različna.

Za škodo na lovnih površinah v lovišču in lovišču s posebnim namenom odgovarja upravljavec lovišča. Postopek prijave in sklenitve sporazuma o višini odškodnine:

1. Oškodovanec mora v roku treh dni od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti nastalo škodo pooblaščencu upravljavca, katerega osebne podatke in naslov do 31. 12. tekočega leta upravljavec javno objavi na krajevno običajen način.
2. Pooblaščenec lovišča ali lovišča s posebnim namenom v osmih dneh po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v poseben obrazec.
3. Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca, na kraju ogleda ali v osmih dneh, ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljavsko območje imenuje minister za dobo petih let.
4. Komisijo za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, sestavljajo predsednik ali njegov namestnik, ter dva člana ali njuna namestnika. En član komisije in njegov namestnik sta usposobljena za kmetijsko stroko, drugi član komisije in njegov namestnik pa za gozdarsko in lovsko stroko. Komisija zaseda v tričlanski sestavi in odloča z večino glasov. V delu komisije sodeluje tudi lovski inšpektor oziroma inšpektorica brez pravice glasovanja.
5. Na podlagi ocene komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v petnajstih dneh od prijave, poizkusita oškodovanec in upravljavec skleniti sporazum o plačilu odškodnine.
6. Oškodovanec ali upravljavec, ki se ne strinja z odločitvijo komisije, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo morata vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.

Za škodo na nelovnih površinah v lovišču in lovišču s posebnim namenom odgovarja Republika Slovenija. Postopek prijave in sklenitve sporazuma o višini odškodnine:

1. Oškodovanec mora v roku treh dni od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti nastalo škodo krajevno pristojni območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije.
2. Pooblaščena oseba območne enote Zavoda za gozdove Slovenije v osmih dneh po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v Zapisnik o nastanku škode, ki jo povzročila divjad.
3. Če se oškodovanec in pooblaščena oseba ne sporazumeta o višini odškodnine, na kraju ogleda ali v osmih dneh, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode ministrstvu, pristojnemu za divjad in lovstvo.
4. Oškodovanec, ki se ne strinja z odločitvijo ministrstva, pristojnega za divjad in lovstvo, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.

Za škodo na premikajočem se vozilu, odgovarja voznik vozila, kolikor se ugotovi, da ni vozil v skladu s predpisi, upravljavec lovišča, kolikor se ugotovi, da je škoda nastala zaradi dejanj upravljavca, ali upravljavec za škodo na divjadi in voznik za škodo na vozilu, kolikor sta oba storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo.

Škoda na zdravju ljudi

je tista, ki jo divjad povzroči neposredno zdravju človeka in je vsa nepremoženjska škoda, ki je nastala oškodovancu zaradi delovanja divjadi.

Škoda povzročena z izvajanjem lova

je vsaka škoda, ki so jo pri izvrševanju lova povzročili lovci, gonjači ali drugi udeleženci lova in lovski psi.

Za škodo, povzročeno z izvrševanjem lova s strelnim orožjem, odgovarja upravljavec, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost). Za ostalo škodo nastalo pri izvrševanju lova in upravljanja z loviščem ali loviščem s posebnim namenom, ima oškodovanec pravico neposredno uveljavljati škodo od povzročitelja.

Škoda na divjadi

je premoženjska in ekološka škoda, povzročena z neposrednim protipravnim uničenjem, poškodovanjem ali prilastitvijo divjadi, njenih legel in gnezd ali povzročena posredno s protipravnimi posegi v prostor, ki spreminja, krči ali uničuje habitate, naravne prehode (biokoridorje) in druge za obstoj divjadi pomembne dejavnike.

Odgovoren je tisti, ki je ravnal namenoma ali iz malomarnosti (krivdna odgovornost).

Za škodo na divjadi ob trku s premikajočim se vozilom, odgovarja voznik vozila, kolikor se ugotovi, da ni vozil v skladu s predpisi, upravljavec lovišča, kolikor se ugotovi, da je škoda nastala zaradi dejanj upravljavca, ali upravljavec za škodo na divjadi in voznik za škodo na vozilu, kolikor sta oba storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo.

Več informacij: https://www.gov.si/teme/skode-po-divjadi-in-izplacevanje-odskodnin/