Najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2020
O akciji: »Najbolj skrbni lastniki gozda 2020«
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je tudi v letu 2020 izbral najbolj skrbne lastnike gozdov. Prejemnike priznanj za skrbno delo z gozdom, po enega iz vsake od 14-ih območnih enot ZGS, želimo izpostaviti zaradi njihovega zglednega gospodarjenja z gozdom, tesne življenjske povezanosti z gozdom, strokovne izvedbe del v gozdu, spoštovanja večnamenske vloge gozdov, prizadevanja za varno delo v gozdu, skrbi za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva.
Izbor najbolj skrbnih lastnikov gozda, ki je v letu 2020 potekal že dvaindvajsetič, je zaradi epidemije koronavirusa COVID-19 potekal v prilagojeni obliki. Ker tradicionalne podelitve priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozda ni bilo mogoče organizirati, smo se najbolj skrbnim lastnikom gozda pred novim letom zahvalili pisno, spodaj pa sta objavljeni spletna stran in elektronska publikacija, v katerih so predstavljeni razlogi, zaradi katerih izbrani lastniki gozdov izstopajo s svojo skrbjo za gozd. Ko bodo epidemiološke razmere omogočale, bomo izbrane lastnike obiskali na domovih ter jim predali priznanja in simbolične nagrade za skrbno gospodarjenje z gozdom. Zgodbam izbranih lastnikov gozdov boste v lahko sledili tudi na Facebook straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in Zavoda za gozdove Slovenije.
Izbor najbolj skrbnih lastnikov gozdov sicer poteka od leta 1999, njegov namen pa je promocija odličnosti in skrbnosti pri gospodarjenju v zasebnih gozdovih ter tesnega sodelovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. Prav sodelovanje je ključni pogoj za uresničevanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, za realizacijo načrtovanih del in za uspešno sanacijo posledic naravnih ujm v gozdovih. Ustrezno gospodarjenje z gozdovi, ki je strokovno vodeno na podlagi načrtov gospodarjenja z gozdovi in s pomočjo strokovnjakov javne gozdarske službe, zagotavlja optimalno in trajno proizvodnjo lesa in obenem uresničevanje vseh ostalih ekoloških in socialnih vlog gozdov, ki jih gozdovi zagotavljajo celotni družbi.
Povezave:
- Spletna brošura: Najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2020
- E-publikacija (prenos) .pdf | .doc
- Facebook: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano | Zavod za gozdove Slovenije
- Twitter: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano | Zavod za gozdove Slovenije
Uvodnik: dr. Jože Podgoršek, Minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano
Cenjeni najbolj skrbni lastniki gozda,
skrb za gozd v najširšem pomenu je osnovno vodilo pri izvajanju gozdne politike. Očitno je, da se tega v praksi še posebej zavedate izbranci v akciji »Najbolj skrben lastnik gozda«, ki se lahko pohvali z več kot 20 letno tradicijo. Zato vam izrekam iskreno zahvalo in čestitke!
Sodelovanje je tista pogosta beseda, ki jo poudarjam in pomembno je tudi na področju gozdarstva: zagotavlja namreč uspešno trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Pri tem velja na prvem mestu izpostaviti usklajeno delovanje lastnikov gozdov, javnih služb in ostalih členov gozdno-lesne verige. Le s takim pristopom bomo uspešno gospodarili in še naprej omejevali gospodarsko škodo zaradi vse pogostejših naravnih ujm ter kar najhitreje obnavljali prizadete gozdove. Naj na tem mestu izpostavim formalni začetek Gozdnega dialoga v procesu obnove območnih gozdno gospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. V tem primeru je takšna oblika sodelovanja lastnikov in gozdarskih organizacij še posebej pomembna, saj bo z načrti začrtano gospodarjenje z gozdovi v naslednjih desetih letih.
Prejemniki priznanja »Najbolj skrben lastnik gozda«, ki ste ob tej priložnosti deležni zaslužene pozornosti, se nujnosti sodelovanja, sploh pa v primeru naravnih nesreč, še posebej zavedate. Pri svojem delu upoštevate vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom. Zanj res zgledno skrbite. Zaradi ustrezne usposobljenosti in opremljenosti delate varno in učinkovito, kar vam omogoča primeren zaslužek. V delo z gozdom praviloma vključujete tudi družinske člane.
Na ministrstvu se zavedamo, da je gozd tudi eden stebrov obstoja številnih slovenski kmetij. To dokazujejo tudi podpore iz naslova Programa razvoja podeželja gozdovom, gozdarstvu in pred industrijski predelavi lesa, ki so jih bile deležne kmetije ter podjetniki na podeželju. Ministrstvo je v okviru Programa razvoja podeželja 2007- 2014 in Programa razvoja podeželja 2014-2020 že podprlo različne investicije v gozdno-lesno verigo v višini 72 milijonov evrov. V procesu nastajanja je nov Strateški načrt skupne kmetijske politike 2021-2027, ki na področju gozdno-lesne verige na podlagi pozitivnih izkušenj predvideva nadaljevanje in nadgradnjo ukrepov, kot so naložbe v ureditev gozdne infrastrukture, naložbe v nakup mehanizacije in opreme za delo v gozdu, naložbe v pred industrijsko predelavo lesa, naložbe v ustanovitev skupin proizvajalcev, usposabljanje lastnikov gozdov in sanacija gozdov, ki so jih poškodovale naravne ujme. Tem ukrepom se bodo dodale naložbe v ustanovitev in razvoj gozdnega drevesničarstva, naložbe v gradnjo in vzdrževanje protipožarne infrastrukture, urejanje hudourniških območij, osnovanje, povečevanje, izboljšanje in vzdrževanje pasišč in razritih travnih površin ter usposabljanje svetovalcev.
Gozdovi so naše veliko bogastvo. Še posebej so nam pomembni v teh časih epidemije, ker nam pomenijo prostor, kjer lahko najdemo mir, tišino, uživamo v lepotah narave, pobegnemo pred stresom vsakdanjega življenja in tako poskrbimo za svoje zdravje. Hvaležen sem vsem vam lastnikom gozdov, da z njimi ravnate skrbno. Tako si vsi skupaj prizadevamo za dobrobit našega največjega naravnega bogastva. Ob tej priložnosti pa vas želim tudi povabiti, da v prihajajočih spomladanskih mesecih aktivno sodelujete pri Gozdnem dialogu v procesu obnove območnih gozdno gospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov.
dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije
Uvodnik: mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije
V Sloveniji je preko 413.000 lastnikov gozdov, ki se med seboj razlikujejo po velikosti gozdne posesti, starosti, spolu, ekonomskem položaju in drugih značilnostih – vsak peti Slovenec je lastnik gozda. Tri četrtine slovenskih gozdov so v zasebni lasti, z njimi pa gospodarijo lastniki gozdov v sodelovanju z javno gozdarsko službo, ki jo opravlja Zavod za gozdove Slovenije.
Najbolj skrbni lastniki in lastnice gozda, po eden iz vsake od 14-ih območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije, so z gozdom tesno življenjsko povezani, skrbijo za skrbno izvedbo del v gozdu, razumejo in spoštujejo večnamensko vlogo gozdov, ter izvajajo in se stalno usposabljajo za varno in strokovno delo v gozdu. Kot taki predstavljajo zgled in primer dobre prakse za vse lastnike gozdov, predvsem pa za tiste, ki se s pravicami in dolžnostmi lastništva gozda šele spoznavajo. V 22 letih smo izbrali že preko 300 najbolj skrbnih lastnikov gozda, kar potrjuje dejstvo, da je v Sloveniji mnogo odličnih lastnikov gozda.
Tako kot je gozd naravni ekosistem, ki ga ljudje s svojimi ukrepi in načrti prilagajamo in usmerjamo, smo tudi gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije na prvem mestu strokovnjaki in ljudje, in šele na drugem uslužbenci, ki pripravljajo in izvršujejo upravne odločbe. Pri našem delu se pogosto spletejo trdne vezi z lastniki gozdov, te vezi pa ustvarjajo pogoje za sodelovanje v dobro narave in ljudi, tako lastnikov gozdov kot širše družbe. Prav ta povezanost nam omogoča, da skupaj v praksi uresničujemo trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdom, s katerim jim pomagamo pri sanaciji posledic naravnih ujm ter prilagajanju na podnebne spremembe. Ta in druga gozdarska opravila pa so nujna za zagotavljanje pozitivnih učinkov gozdov in vsega, kar nam ponujajo, za sedanjo in prihodnje generacije.
Ob izbiri jim iskreno čestitamo ter si tudi vnaprej želimo uspešnega sodelovanja!
mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije
Seznam najbolj skrbnih lastnikov gozda 2020
Območna enota ZGS | Najbolj skrben lastnik oz. lastnica gozda |
Tolmin | Branko Jurjavčič |
Bled | Mojca Dijak Grmek |
Kranj | Branko Kavčič |
Ljubljana | Jožef Eniko |
Postojna | Marjan Premrl |
Kočevje | Jože Poje |
Novo Mesto | Jože Štricelj |
Brežice | Avgust Pungartnik |
Celje | Darko Uratnik |
Nazarje | Primož Gornik |
Slovenj Gradec | Stanislav Pečoler »Jesenk« |
Maribor | Joško Koren |
Murska Sobota | Sorodniki po pokojni grofici Zichy (skrbnik Janez Kolenko) |
Sežana | Agrarna skupnost Škoflje – Zavrhek |
Branko Jurjavčič, ZGS OE Tolmin
Branko Jurjavčič je lastnik kmetije, ki se nahaja v dolini Kanomlje, v zaselku Razpotje. Površina kmetije znaša 13 hektarov, od tega je 10 hektarjev gozda. Gozd se nahaja na strmem pobočju nad globoko grapo in ima poudarjeno varovalno funkcijo. Gospodarjenje in izvajanje del v gozdu je precej zahtevno, kljub temu pa Branko svojo posest skrbno neguje in skrbi, da so vsa negovalna dela brezhibno opravljena. Po vsaki sečnji in spravilu dosledno upošteva pravila o vzpostavitvi gozdnega reda, saj se zaveda, da ima ta v občutljivih reliefnih razmerah, kjer varovalna funkcija gozda zahteva dodatno skrb, poseben pomemben.
Vsa dela v gozdu opravlja sam in dosledno uporablja zaščitno opremo. Izkušnje za delo v gozdu si je nabral tako preko lastnega dela, kot tudi z izmenjavo izkušenj s sorodniki, ki so delovali in še delujejo v gozdarstvu. Poleg tega se je redno udeleževal tečajev za varno delo s traktorjem in motorno žago, ki jih je organiziral Zavod za gozdove Slovenije. Pridobil je tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) za delo s traktorjem ter za sekača.
V zadnjih letih je njegovo posest prizadelo več ujm. V začetku leta 2014 je precej škode povzročil žledolom, katerega posledice je zelo hitro samostojno saniral. Napadu podlubnikov se je večinoma izognil, saj je redno in dosledno pregledoval svojo posest. Žal pa je na njegovi posesti večjo škodo povzročil jesenov ožig. Močno poškodovane drogovnjake in letvenjake plemenitih listavcev z velikim deležem velikega jesena je moral izpopolniti s sadnjo smreke, ohranil pa je primes naravno pomlajenih listavcev, kar bo zagotavljalo stabilen in kvaliteten gozd tudi v prihodnje.
Mojca Dijak Grmek, ZGS OE Bled
Mojca Dijak Grmek je lastnica kmetije Pr'Anžiču na Koprivniku. Kmetija je mešana; obsega 8 hektarov gozdov in 4 hektare travnikov. Leži v Triglavskem narodnem parku in območju Natura 2000 na nadmorski višini 980 m. Gozdovi, ki jih je podedovala od staršev, ležijo na nadmorski višini od 700 do 1200 m. V drevesni sestavi prevladujejo iglavci. V preteklosti so jih večkrat poškodovali snegolomi in vetrolomi, v zadnjem času pa jih napadajo podlubniki. Kljub vsemu ji s skrbnim gospodarjenjem uspeva gozdove ohranjati v dobri kondiciji z visoko lesno zalogo.
Večino dela pri gozdarskih opravilih opravita sin Jure ter mož Marko, ki je že 35 let zaposlen pri večjem gozdarskem podjetju pri spravilu lesa. Pri negovalnih in lažjih fizičnih delih pa sodeluje vsa družina. Dobro sodelujejo z revirnim gozdarjem, ki jim daje dodatne nasvete oz. predloge, nekaj pa jih doda tudi hčerka Helena, ki zaključuje gozdarsko izobraževanje.
Obnova gozdov poteka deloma s sajenjem, na boljših rastiščih z dobrimi zasnovami pa se sestoji naravno pomlajujejo. Redno izvajajo obžetev in zaščito naravnega mladja. Skrbijo za meje parcel, ki so lepo in jasno označene. Vsako leto z družino in prijatelji tradicionalno postavijo oglarsko kopo. V preteklosti je bil to v teh krajih vir preživetja, sedaj pa je ohranjanje tradicije in popestritev turistične ponudbe.
Na kmetiji imajo 8 govedi. Mleko oddajajo, za domače potrebe poleg druge zelenjave in sadja gojijo rž in ajdo. Ne uporabljajo umetnih gnojil in škropiv, vsa hrana je ekološko pridelana. Telice in presušene krave poleti odženejo na visokogorske pašnike, na planino Goreljek, kjer imajo tudi svoj stan.
Kmetija Pr'Anžiču je v celoti lepo urejena. V vseh objektih je vgrajen les iz domačih gozdov z upoštevanjem pravil lokalne krajinske arhitekture. Mojca je ena tistih lastnic iz vasi na obrobju Pokljuke, ki skrbijo za ohranjanje tamkajšnjih gozdov in kulturne krajine.
Branko Kavčič, ZGS OE Kranj
Branko Kavčič je doma lepo urejene kmetije v Dražgošah, po domače pri Hkavšču, na kateri gospodari že vrsto let. Z gozdom je povezan od otroštva, kamor je hodil pomagat očetu. Danes njegova gozdna posest obsega 56 ha, občasno kakšno parcelo dokupi. Gozdovi se nahajajo v revirju Dražgoše. Največji del njegovega gozda je na Jelovici, več manjših parcel pa v okolici vasi. Z gozdovi intenzivno gospodari, v zadnjem desetletju seka povprečno 400 m3, kar je več kot 7 m3 na hektar letno. Razmerje razvojnih faz v njegovem gozdu je precej uravnoteženo. Gozdovi so negovani, kakovost opravljene sečnje in spravila lesa pa je visoka. Na kmetiji so dobro opremljeni za varno delo v gozdu.
Posebno skrb namenja vzdrževanju gozdnih vlak, skrbi predvsem za brezhibno urejenost odvodnjavanja na vlakah. Redno in samoiniciativno vzdržuje gozdno cesto, za katero vzorno skrbi. Kadar opazi žarišče lubadarja, po obvestilu revirnemu gozdarju nemudoma pristopi k njegovi sanaciji. Tudi za vedno pogostejše sanacije po ujmah hitro poskrbi. Udeležuje se tečajev, ekskurzij in drugih prireditev, ki jih organizira Zavod za gozdove Slovenije, KE Železniki. Odlično sodeluje z javno gozdarsko službo. Tudi sinova gresta po njegovih stopinjah in se vključujeta v svoja redna opravila v gozdu.
V gozdu je z družino doživel številne nepozabne prigode. Spominja se, kako so kot otroci zbirali kose lubja, ga obrnili na svežo stran in po pobočju naredili tobogan, ter kako so jim nekoč krokarji pojedli malico. Med njihovim delom v gozdu so prišli k nahrbtnikom, jih odvezali in pojedli vse, kar je bilo užitnega. Nekoč jim je tudi medved pojedel vsa jabolka, preden se je lotil ostalih jedil, pa so ga pregnali.
Danes ga najbolj boli škoda na mladovju, ki jo povzroča jelenjad z objedanjem. Ogorčen je tudi nad gobarji, ki odmetavajo pločevinke, on pa jih za njimi pobira. Letos jih je bilo nekoliko manj, prav tako kot tudi gob. Moteč dejavnik v gozdovih so štirikolesniki, ki se vozijo po vseh prometnicah in tudi po brezpotjih.
Na robu vasi so v zadnjih letih postavili novo žago, kar je bila velika investicija, saj so bili delovni prostori ob kmetiji že utesnjeni in veliko premajhni. Upa, da bo dela dovolj. Ves les iz domačega gozda doma tudi predelajo.
Jožef Eniko, ZGS OE Ljubljana
Jožef Eniko živi na kmetiji v kraju Ledinica v občini Žiri. Kljub temu, da je že dopolnil 76 let, je še vedno aktiven, saj v gozdu večkrat na teden prebije po več ur. Pravi, da je imel svoje gozdove do leta 2014, ko jih je pustošil žled, vzorno urejene. Od takrat dalje pa, tudi zaradi pogostih naravnih ujm v zadnjih letih, kar se urejenosti gozda tiče še ni prišel na »zeleno vejo«.
Njegova kmetija obsega 28 ha, od tega je 19 ha gozda. Prevladujejo gozdni sestoji v razvojni fazi debeljaka in pomlajenca, ki so lepo negovani. Ima tudi 6 ha mladovij, v katerih redno izvaja nego gozda. Ocenjuje, da v zimskem času za čiščenje in nego mladovij porabi tudi po 70 ur. V glavnem odstranjuje zeliščni in grmovni sloj, ter sprošča kvalitetna drevesca.
Še vedno prime za motorno žago in se usede na traktor, vendar v zadnjem času večjo sečnjo raje odda usposobljenim izvajalcem. Gozd ima lepo negovan in je lahko vzor sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja. Odlično sodeluje z revirnim gozdarjem Zavoda za gozdove Slovenije. Udeležuje se tečajev za lastnike gozda, ki jih pripravi Zavod za gozdove Slovenije. Želimo mu še obilo zdravja in sreče.
Marjan Premrl, ZGS OE Postojna
Marjan Premrl je bil rojen leta 1966 v družini z bogato tradicijo vestnega gospodarjenja z gozdovi. Pridobil je poklicno strojno izobrazbo, zaposlen je kot serviser gozdarskih dvigal v podjetju Tajfun Liv.
Po pokojni mami je podedoval 8 ha gozdov na 4 različnih lokacijah v okolici domače vasi, za katere zelo zgledno skrbi. Njegovi bratje in sestra so podedovali 5 ha gozdov, pri gospodarjenju z njimi pa si zelo pomagajo. Že Marjanov stari oče je bil zelo skrben lastnik gozda, ki je svojim dedičem zapustil lepo ohranjene gozdove.
Marjanovo gozdno posest so do žledoloma in napadov podlubnikov med leti 2014 in 2017 sestavljali smrekovi in bukovi gozdovi z bogato zasnovo. Žal so jih ujme zelo prizadele, kar še posebno velja za smrekove gozdove. Letno je bilo v okviru sanacije potrebno posekati 1.000 m3 poškodovanega drevja, poleg tega je Marjan pomagal še pri sanaciji gozdov svojih bratov in sestre, kjer je bilo potrebno posekati še 1.200 m3. Takoj se je zavedel nevarnosti dela v poškodovanih gozdovih, zato se je udeležil tečajev varno delo z motorno žago in varno delo s traktorjem v organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije. Potrebno je poudariti, da je sanacije vedno izvedel varno in skladno z navodili in predpisanimi roki.
Podedoval je tudi zavedanje, da je v gozdove potrebno tudi vračati, zato je med prvimi v sodelovanju z revirnim gozdarjem pričel izvajati obnovo s sadnjo. Z bukvijo in smreko je obnovil 1 ha, skupaj z brati in sestrami pa še 1,8 ha. Redno izvaja obžetev in zaščito mladja. Vsi njegovi gozdovi so odprti z gozdnimi vlakami, ki jih redno vzdržuje ter jih sanira po končnem spravilu lesa. Prav tako zgledno skrbi za označenost meja svoje gozdne posesti.
Vsa dela v gozdu opravlja kvalitetno, strokovno in varno, z upoštevanjem navodil revirnega gozdarja. Pri delu uporablja vso predpisano osebno varovalno opremo ter znanja, ki si jih je pridobil na tečajih varnega dela in med obiskovanjem kmetijsko-gozdarskih sejmov. Je tudi aktiven član Lovske družine Hrenovice.
Jože Poje, ZGS OE Kočevje
Jože Poje vestno gospodari na preko 45 hektarjev površin. Pretežni del posesti zajemajo gozdne površine, največja parcela je velika preko 17 hektarjev. Posest se nahaja v dveh GGE, v enoti Kolpa ter enoti Briga, kjer je pretežni delež. Vsa dela, ki jih opravi v gozdu, so opravljena kvalitetno. Jože kot skrben lastnik pozna svojo posest in parcelne meje. Redno spremlja dogajanje v svojem gozdu in v njegovi okolici.
Pri svojem delu pazi, da ne poškoduje okoliškega drevja, ter po končani sečnji sanira gozdne prometnice. Vsa varstvena in gojitvena dela so opravljena pravočasno. Pri odpravi posledic ujm je ukrepal hitro in pravočasno, svoja opažanja pa redno deli z revirnimi gozdarji. Upošteva strokovna navodila gozdarjev ZGS in redno sodeluje pri strokovnih opravilih v svojem gozdu.
Za delo v gozdu z vidika mehanizacije je dobro opremljen in vedno uporablja zaščitno opremo. Njegov modri traktor je verjetno najbolje vzdrževan daleč naokoli in po delu vedno očiščen. Ko se peljemo mimo njegove hiše, lahko opazimo ta sijoči zaščitni znak njegove domačije. Lično zložene skladovnice ob gozdnih cestah, ki jih pripravi za odvoz, nam povedo, da je tukaj delal Jože.
Kadar utegne, se udeležuje izobraževanj, ki jih organizira Zavod za gozdove Slovenije. Svoj čut do narave z veliko začetnico pokaže tudi v skrbi za ohranjanje habitatov v obliki ohranjanja dupel in plodonosnih drevesnih vrst. Upošteva tudi potrebe divjadi po miru v gozdu. Jože prav tako zgledno skrbi za pomlajevanje gozda, še posebej na parcelah oz. sestojih, ki so bile zaradi ujm in lubadarja močneje prizadete. V domači vasi je Jože pravi naslov, ko je potrebno zagotoviti drva za zimo. V svoji sredini je priljubljen in cenjen in vedno priskoči na pomoč sokrajanom.
Njegov pogled na gozd kot ekosistem in kot vir zaslužka marsikoga preseneti. Pri delu se pozna njegova sposobnost opazovanja in pa bogastvo izkušenj pri delu v gozdu. Gospodari trajnostno z vsakoletnim »česanjem« parcel , kjer previdno odstranjuje predvsem poškodovana drevesa ali drevesa, ki kažejo upad vitalnosti. Jože je lastnik gozda, ki vedno gleda naprej, ki ve, da drevo potrebuje leta, da doseže določen premer in opravlja svoje poslanstvo v gozdu.
Jože Štricelj, ZGS OE Novo mesto
Jože Štricelj, 65 letni lastnik gozda, je v mladih letih odraščal v občini Semič. Po sklenitvi zakonske zveze pa se je preselil v Gradac, kjer si je ustvaril družino. Sprva je bil zaposlen v semiški Iskri, vendar je bila ljubezen do narave prevelika, zato se je zaposlil na gozdnem gospodarstvu Novo mesto, sprva kot sekač, kasneje kot prevzemalec lesa. V začetku nastanka Slovenije se je podal na samostojno podjetniško pot, ki je bila povezana z odkupom in predelavo lesa.
Njegova gozdna posest, ki obsega preko 50 ha, je plod večletnih vlaganj prihrankov v nakup gozdnih zemljišč, saj ni podedoval nobene gozdne parcele. Njegovi gozdovi se nahajajo na različnih rastiščih razpršeno po območju. V gozdovih gospodari v skladu z Zakonom o gozdovih. Sečnjo in spravilo lesa opravi kakovostno in strokovno s pomočjo družinskih članov, večje sečnje pa v sklopu strojnega krožka oz. medsosedske pomoči. Za delo v gozdu ima opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK). Je tudi član gasilskega društva Gradac. Članom društva, ki niso vešči zahtevnega dela sečnje, vedno rad priskoči na pomoč.
Negovalna dela v gozdu opravlja samoiniciativno. V pomoč in zaradi varstva pri delu mu v gozdu družbo delata žena ter vnuk. Je pozoren opazovalec gozda, zato razume procese v naravi. Z gozdovi gospodari sonaravno, v njegovih gozdovih ni zanemarjenih parcel. Pravočasno sanira poškodovane gozdove po ujmah oz. podlubnikih. Njegova zgledno urejena sečišča so vzor ostalim lastnikom v okolici.
Spoštuje mnogonamensko vlogo gozda in dobro sodeluje z lovskimi organizacijami. V svojem gozdu ohranja habitatna drevesa, prav tako večinoma samoiniciativno opravlja zaščito mladega gozda pred divjadjo. Del svojih negozdnih površin pa je skupaj z lovsko organizacijo namenil za izboljšanje življenjskega prostora divjadi.
Avgust Pungartnik, ZGS OE Brežice
Avgust Pungartnik je gozdno posest na območju Obočne enote Brežice Zavoda za gozdove Slovenije pridobil z nakupom. Kot dober gospodar je zgled ostalim lastnikom gozdov na območju. Vsa dela opravlja v skladu z nasveti revirnega gozdarja in gozdnogojitvenim načrtom.
Gozdove je odprl z gozdnimi vlakami, pri čemer je izkoristil možnost sofinanciranja z evropskimi sredstvi. Vsa gojitvena, varstveno-sanacijska in ostala dela v svojem gozdu vedno opravi v skladu z navodili na izdanih odločbah in v predpisanih rokih. Kvaliteta opravljenega dela ni nikoli vprašljiva. Je eden izmed lastnikov, katerih gozdovi so bili v snegolomu leta 2012 najbolj prizadeti.
Ko je v letu 2015 Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani ob sodelovanju z ZGS organizirala delavnico na temo: »Sanacija po ujmah poškodovanih odraščajočih sestojev«, je bil terenski del izveden tudi v njegovem gozdu, ki je bil izpostavljen kot primer uspešno izvedene sanacije po ujmi prizadetega gozda.
Kljub temu, da ne izhaja iz lokalnega okolja, velja za umirjenega in priljubljenega človeka, ki si je v kratkem času pridobil številne prijatelje. Avgust je lastnik gozda, kakršnih si gozdarji ZGS OE Brežice želeli še več. Rezultati njegovega dela so vzpodbuda tako gozdarjem kot ostalim lastnikom gozdov.
Darko Uratnik, ZGS OE Celje
Najbolj skrben lastnik gozda z območja ZGS OE Celje za leto 2020 je Darko Uratnik, ki z gozdovi gospodari na pobočjih Gore Oljke v bližini Polzele. Darko je že od rojstva neločljivo povezan s kmetijo in z gozdom. Od svojega osemnajstega leta je zaposlen na domači kmetiji v zaselku Podvin, kjer skupaj z družino skrbi za 13 ha obdelovalne zemlje in 18 ha gozda. Že kot mlad fant je sodeloval pri sečnji v domačem gozdu, saj je dobiček od prodaje lesa pri preživetju na hribovski kmetiji predstavljal pomemben vir dohodka.
Ko je delo v gozdu začelo preraščati okvire domače kmetije, je opravil nacionalno poklicno kvalifikacijo za sečnjo in spravilo lesa, saj se je zavedal, da pri tako nevarnem delu novih znanj in izkušenj ni nikoli preveč. Pri gozdnih opravilih veliko časa posveti tudi negi mladega gozda, saj se kot dober gospodar zaveda, da se bo vloženo delo obrestovalo naslednjim rodovom. Odlično sodeluje z Zavodom za gozdove in pri delu v gozdu upošteva nasvete revirnega gozdarja.
Darko se zaveda, da smo ljudje neločljivo povezani z naravo. Zna ji prisluhniti in upoštevati njene zakonitosti. Zato ne preseneča, da so v njem sovaščani in lastniki gozdov v širši okolici prepoznali kvalitetnega in zanesljivega izvajalca gozdnih del. Tako letno poleg dela v svojem gozdu za druge naročnike opravi še sečnjo in spravilo približno 800 kubičnih metrov lesa, kar predstavlja poleg dela na kmetiji kar precejšen zalogaj.
Aktiven je tudi kot član Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline, saj se udeležuje izobraževanj, strokovnih ekskurzij in delavnic, ki so povezane z opravili v gozdu. Uspešen je tudi na tekmovanjih lastnikov gozdov v veščinah z motorno žago, saj je bil že dvakrat izbran v ekipo OE Celje za državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov v Gornji Radgoni.
Delo v gozdu za Darka predstavlja ne le pomemben vir dohodka, ampak tudi način življenja, zato je lahko v zgled marsikateremu lastniku gozda.
Primož Gornik, ZGS OE Nazarje
Primož Gornik je gospodar nekdanjega kmečkega posestva Lomšek iz Črete pri Kokarjah. Prevzel jo je leta 2011. Posest obsega 42 ha površin, od tega je 39 ha gozdov, ostalo so pašniki. Povrh tega je pred kratkim pridobil še 7 ha gozdov in 7 ha kmetijskih površin.
Vendar Primož ni kmetovalec, vsakdanji kruh si služi kot upravljalec težke gradbene mehanizacije. Pravi, da mu je to delo pisano na kožo, saj ga od mladih nog zanima vse, kar brni in ropota. Druga njegova mladostna ljubezen je narava, zlasti gozd. Zato je že kot kratkohlačnik postal tabornik in to ostaja tudi danes - je taborniška grča v rodu Sotočje Nazarje. Poleg tega je tudi aktiven gasilec pri prostovoljnem gasilskem društvu Gorica ob Dreti.
Ujme njegovemu gozdu niso prizanašale, leta 2014 ga je prizadel žledolom, leta 2018 pa vetrolom. Ker je za delo v gozdu ustrezno opremljen in usposobljen, saj je opravil tečaj za varno delo z motorno žago ter tečaj za varno delo s traktorjem, je poškodovan gozd saniral sam. Vendar ne povsem sam, saj si za delo v gozdu vedno poišče sodelavca, ker se dobro zaveda, da je izvajanje del v gozdu v skupini veliko varnejše in tudi učinkovitejše.
Učinkovito obvladuje tudi smrekove podlubnike, ki se razbohotijo po ujmah. Žarišča lubadarja pri njem ne trajajo dolgo, s hitrim in doslednim ukrepanjem zajezi njihovo širjenje. Pomembno se mu zdi tudi to, komu prodaja svoj les. S svojimi kupci je vzpostavil dolgoročno sodelovanje, ki temelji na zaupanju. Kot skrbnemu gospodarju in taborniku mu je hudo, da marsikdo v gozdu še vedno vidi prostor za odlagališče odpadkov. Svoj gozd je ob cestah in objektih očistil tovrstne navlake.
Kljub ujmam in kalamitetam zadnjih let je njegov gozd v dobrem stanju in ima visoko lesno zalogo. Seka precej manj, kot bi lahko, saj zaradi nizke cene lesa v zadnjih letih ni zainteresiran za večje sečnje. Se pa zato toliko bolj posveča negi gozda, v zadnjem obdobju predvsem negi letvenjakov. Pravi, da je to naložba v prihodnost.
Stanislav Pečoler, ZGS OE Slovenj Gradec
Stanislav Pečoler, gospodar na kmetiji »Jesenk« iz Pameč, je najbolj skrben lastnik gozda na območju ZGS OE Slovenj Gradec. Kmetija je tipičen koroški celek na jugozahodnih obronkih Pohorja. Leži na apnenčastem osamelcu, kar je redkost na Pohorju. Pestrost kamenin pogojuje v tem delu Pohorja najbogatejša rastišča Gorskih bukovij in s tem osnove za gospodarsko najvrednejše gozdne habitate. Naravno bogastvo gozda je tudi temelj gospodarjenja na Jesenkovi kmetiji.
Stanko je v gozdu redno prisoten. Tako lahko spremlja vsa dogajanja v gozdu. Dobro sodeluje z revirno gozdarko in vedno najdeta skupne rešitve. Zelo dobra odprtost gozda z gozdnimi prometnicami mu je omogočila hitro in uspešno sanacijo po ujmah v preteklih letih poškodovanega gozdnega drevja. Gojitvenih del, sečnje in spravila lesa iz gozda ne opravlja sam, ta zanj opravijo strokovno usposobljeni izvajalci.
Njegova pripravljenost za sodelovanje in pripravljenost pomagati je hvalevredna vrlina. Na njegovi kmetiji in v njegovem gozdu je bilo izvedenih precej delavnic za lastnike gozdov, kjer so predavatelji so posredovali svoje znanje, lastniki gozdov pa so v sproščenem okolju Jesenkove domačije spoznavali, kako lahko še bolj varno delajo v gozdu. Od ustanovitve leta 2004 je član Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline in se udeležuje vseh njihovih aktivnosti. S kvalitetno hlodovino smreke in gorskega javorja iz svojega gozda je sodeloval na vseh dosedanjih licitacijah vrednega lesa in bil z rezultati zelo zadovoljen.
Čeprav je smreka še vedno vodilna gospodarska drevesna vrsta in »prva v srcih koroških gospodarjev«, se umni gospodarji zavedajo tudi pomena nege listavcev in s tem zagotavljajo prihodnjim rodovom trajnost donosov. V domačem imenu kmetije Jesenk sta zajeti značilnost in pestrost gozdne krajine. Gospodarju in njegovi družini želimo, da jo ohranjata še naprej.
Joško Koren, ZGS OE Maribor
Sorodniki po pokojni grofici Zichy, ZGS OE Murska Sobota
Gozdna posest v velikosti 1.100 ha je dediščina po pokojni Mariji Zichy, zadnji grofici beltinskega posestva, ki je bila edina izmed staršev in dveh sester, ki se je po prvi svetovni vojni vrnila v Beltince in v burnih povojnih časih agrarne reforme v Dravski banovini zadovoljila agrarne upravičence, hkrati pa obdržala sorazmerno veliko posestvo v sedanjih občinah Beltinci, Velika Polana, Črenšovci in Turnišče. Ob koncu 2. svetovne vojne se je umaknila na Gradiščansko, kjer je leta 1977 v kraju Rechnitz umrla, pokopana pa je v družinski grobnici v beltinski cerkvi. V postopkih denacionalizacije ji je bilo priznano slovensko državljanstvo, v upravni enoti Lendava pa vrnjena gozdna posest. Zahtevek za vrnitev posesti v upravni enoti Murska Sobota še ni zaključen.
Lastništvo posesti po pokojni grofici so podedovali njeni nečaki in pranečaki, ki živijo v Avstriji in Franciji. V prvih sedmih letih so z Zavodom za gozdove Slovenije sklenili pogodbo o upravljanju njihovih gozdov, leta 2015 pa so se z gozdarskim inženirjem Janezom Kolenkom dogovorili, da postane skrbnik in upravitelj njihovega posestva v Prekmurju.
Gozdna posest predstavlja nižinske gozdove črne jelše v Polanskem logu, obrečne gozdove jesenov, topolov in vrb v Gornji Bistrici, pretežno jesenove gozdove v Orlovščku v Črenšovcih in hrastovo-gabrove gozdove v Hraščicah pri Gančanih. Rastiščno pestre gozdove pa so prav v tem obdobju doletele bolezni jesenov ožig, jelševa sušica, v obmurskih gozdovih pa vdor tujerodnih invazivnih vrst. Skrbnik posesti Janez Kolenko se je s podporo lastnikov tekoče trudil sanirati poškodovane sestoje in jih obnavljati. Hkrati je pokrival povpraševanje po lesu za kurjavo okoliškega prebivalstva. Sanacija gozdov je v zadnjem obdobju zahtevala sadnjo okrog 25.000 sadik letno in nego na več kot 35 ha površin letno. Iz tega razloga so se odločili, da vzpostavijo lastno drevesnico, ki bo letos prvič zagotovila lastni sadilni material.
»Zhichy-jevo« posest odpira skoraj 40 km gozdnih cest, ki se vzdržujejo po ustaljenem sistemu. Kljub temu pa tudi sami namenjajo dodatna lastna sredstva za vzdrževanje cest, saj izven rednega vzdrževanja kosijo bankine, po potrebi obnovijo kakšen propust, razširjajo krivine cest in pokrpajo kakšno udarno jamo. Obnovili pa so studi že odpisano logarnico v Orlovčku in propadajočo logarnico v Polanskem logu. Finančno so podprli tudi obnovo učnega objekta Analiza rasti drevesa pri logarnici v Polanskem logu. »Zhichy-jevi« s svojim skrbnikom Janezom Kolenkom so resnično aktiven lastnik gozda. Vsa dela izvajajo v skladu z gozdarskimi načrti, njihova aktivnost pa ima pozitivne učinke tudi na širšo družbeno skupnost.
Agrarna skupnost Škoflje - Zavrhek, ZGS OE Sežana
Najbolj skrbni lastniki gozda vidijo v gospodarjenju z gozdom zelo pomembno razvojno priložnost. To še posebej velja za člane Agrarne skupnosti Škoflje - Zavrhek, ki s svojim zgledom spodbujajo aktivno gospodarjenje z gozdovi in odgovoren odnos do gozdne lastnine.
Gospodarijo z gozdovi na južnih pobočjih Vremske doline, kjer se kraški svet zaključuje in prehaja v flišno sestavo Brkinov. Vaščani Škofelj in Zavrhka so povezani v Agrarno skupnost Škoflje – Zavrhek, kjer prenašajo iz roda v rod tudi spoznanja, kako s kraškim gozdom trajnostno in sonaravno gospodariti. Danes 44 jusarjev gospodari z 203 hektarji pretežno gozdnih zemljišč.
Njihova gozdna posest je ostala v skupni lasti članov agrarne skupnosti, z njo pa v njihovem imenu gospodari upravni odbor v skladu z dolgoletnim izročilom. Vsako leto, do oktobra, odbor zbere potrebe po lesnih sortimentih in z revirnim gozdarjem pripravi gojitveni načrt, čemur sledi označitev drevja za posek v izbranem delu gozda. Odbor nato razdeli sečišče na toliko »partov« kolikor jusarjev sodeluje pri sečnji. Sledi žrebanje, s katerim si razdelijo parte in v njih nato v zimskih mesecih zelo skrbno in v skladu z navodili revirnega gozdarja izvedejo sečnjo. Letno tako posekajo do 300 m3 drv.
Skoraj vsi člani imajo opravljen tečaj za varno delo z motorno žago, nekateri tudi tečaj za varno delo s traktorjem. Sečnje iglavcev izvajajo v skladu z gojitvenim načrtom Zavoda za gozdove Slovenije, za kar najemajo zunanje izvajalce. Nekdanje borove sestoje nameravajo s premeno spremeniti v gozdove avtohtonih listavcev.
Gozd mora biti dostopen za ljudi in mehanizacijo, kar je pogoj za normalno gospodarjenje z njim. Urejena infrastruktura v gozdu, to so gozdne ceste in gozdne vlake, je osnova za učinkovito gospodarjenje z gozdovi in pomembno prispeva k znižanju stroškov proizvodnje. S prijavo na razpis za subvencioniranje gradnje gozdnih vlak Programa za razvoj Slovenskega podeželja 2014–2020 za leto 2017, so si zagotovili 50 % finančno subvencijo za gradnjo 3 km vlak, z lastnim sredstvi pa so v zadnjih desetih letih uredili še 6 km vlak, ki odpirajo tudi gozdove v lasti drugih lastnikov. S prijavami na razpise za evropska sredstva nadaljujejo tudi v letošnjem letu, v katerem planirajo izgradnjo še dodatnih 2,5 km vlak.
Na mejah agrarne skupnosti so postavili table, ki rekreativce pozdravijo v njihovem gozdu, sami pa se radi po delu zberejo na prostoru za druženje in rekreacijo. Razmišljajo tudi o ureditvi tabornega prostora, ki bo mladinskim vzgojnim organizacijam pomagal svojim članom omogočiti življenje v naravi. Njihovo sodelovanje z ZGS je že utečena praksa, ki so jo razširili še na sodelovanje z Biotehniško fakulteto, ki v njihovih gozdovih izvaja terenski pouk.
Da bi se skupaj z drugim agrarnim skupnostmi lažje potegovali za svoje interese, so aktivni člani Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije, zelo dobro sodelujejo z lovci LD Timav Vreme, ki imajo na njihovi parceli urejeno strelišče.
