Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Sporočila za javnost

Sporočilo za javnost ob Mednarodnem dnevu gozdov 2020: »Gozdovi in biotska raznovrstnost - predragoceni, da bi jih izgubili«

Generalna skupščina Združenih narodov je 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov. Letošnji mednarodni dan gozdov poteka pod geslom: »Gozdovi in biotska raznovrstnost – predragoceni, da bi jih izgubili.«

Gozdovi so najbolj biotsko raznovrstni ekosistemi na kopnem – v njih prebiva preko 80% kopenskih vrst živali, rastlin in gliv. V gozdovih po svetu uspeva preko 60.000 drevesnih vrst, preživetje več kot milijarde ljudi je odvisno od gozdov. Gozdovi pokrivajo tretjino svetovne kopenske površine, človeštvu pa nudijo številne življenjsko pomembne – ekonomske, ekološke in socialne – funkcije gozda. Kljub njihovemu izjemnemu pomenu pa se krčenje gozdov na globalni ravni dogaja z zaskrbljujočo hitrostjo – letno je na svetu povprečno izkrčenih kar 13 milijonov hektarjev gozda. Krčenje gozdov predstavlja od 12 do 20 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam. Biotska raznovrstnost je na svetovnem nivoju resno ogrožena zaradi krčenja gozdov, degradacije gozdov in podnebnih sprememb. Genetska pestrost populacij drevesnih in živalskih vrst pomaga gozdu pri prilagajanju na podnebne spremembe in druge grožnje, trajnostno gospodarjenje z gozdovi in njihova obnova pa sta ključnega pomena za preživetje ljudi, živali, rastlin, gliv in za blaženje podnebnih sprememb.

Stopnja ohranjenosti biotske raznovrstnosti v slovenskih gozdovih je visoka. V Sloveniji je skupaj več kot 70 različnih samoniklih drevesnih vrst, ki tvorijo okoli 200 gozdnih vegetacijskih enot, ki jim pravimo gozdne združbe in so ključna podlaga za načrtovanje trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdom. Navzočnost številnih zavarovanih in ogroženih vrst v gozdovih kaže na ohranjenost in pestrost gozdnih rastišč ter izjemen ekološki pomen gozdov za ohranjanje biotske raznovrstnosti. V Sloveniji so poleg vrst, ki so razširjene po celi Evropi, prisotne tudi nekatere živalske vrste, ki so v večini evropskih držav že davno izginile. Populaciji velikih zveri medveda in volka sta pri nas v ugodnem ohranitvenem stanju, izvajamo pa ukrepe in projekte za ohranitev populacije risa. Kočevski in snežniški gozdovi so pomembno zatočišče dveh najbolj ogroženih vrst žoln - triprstega in belohrbtega detla in drugih vrst, katerih življenjski prostor je odvisen od količine mrtvega lesa.

Ohranjanje narave je vgrajeno v slovenski sistem gospodarjenja z gozdom, t.i. »slovensko gozdarsko šolo«.Zgodovino organiziranega varstva narave na Slovenskem so začeli gozdarji, ko se je dr. Leopold Hufnagel v letu 1892 odločil, da naj delček roških gozdov ostane pragozd. Danes je v Sloveniji 170 gozdnih rezervatov s površino 9.508 hektarov. Med njimi pa je tudi 14 pragozdnih ostankov, ki služijo tudi kot učilnica za preverjanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Gozdni rezervat Snežnik-Ždrocle in pragozd Krokar sta bila leta 2017, skupaj z ostalimi prvinskimi bukovimi gozdovi iz več evropskih držav, uvrščena na Unescov seznam svetovne naravne dediščine.

Več kot 50 % slovenskih gozdov je v območjih Natura 2000. Območja Natura 2000 zajemajo 37 % slovenskega ozemlja, približno 70 % te površine pa predstavljajo gozdovi – skupaj obsegajo preko 524.000 ha gozdov. Zagotavljanje ugodnega ohranitvenega stanja vrst in habitatnih tipov v gozdnem prostoru je vgrajeno v načrtno ravnanje z gozdom. Sistem gozdnogospodarskih načrtov in naravovarstvenih smernic nadomešča posebne upravljavske načrte območij Natura 2000 in je dober primer integralnega varstva ter sodelovanja gozdarske in naravovarstvene stroke. Ohranjanje naravne biotske raznovrstnosti in varstvo narave sta ključni del gospodarjenja z gozdovi.

Razvojni projekti podpirajo varstvo biotske raznovrstnosti v slovenskih gozdovih. Projekti nacionalnih in evropskih mehanizmov LIFE, Interreg, kohezijskih skladov in drugih, spodbujajo ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti v slovenskih gozdovih. Na Zavodu za gozdove Slovenije trenutno poteka več kot 10 evropskih projektov, ki vključujejo aktivnosti za izboljšanje biotske raznovrstnosti na vseh nivojih. V letošnjem letu se zaključujeta projekta LIFEGENMON in LIFE Artemis, v katerih razvijajo ukrepe za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe in izzive globalizacije – omejevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst v gozdovih ter spremljanje in zagotavljanje zadostne genetske pestrosti v gozdovih. V okviru projekta LIFE LYNX omogočajo preživetje populaciji risa v Sloveniji in širše, v projektu LIFE IP NATURA.SI pa konzorcij 15 partnerskih organizacij izdeluje strokovne podlage in ukrepe za okrepljeno upravljanje z gozdovi in gozdnimi vrstami na območjih Natura 2000. To je projekt, ki bo začrtal nadaljnje oblikovanje ukrepov in aktivnosti na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti v gozdovih do leta 2027.

Odkrivanje in sanacija žarišč podlubnikov ter obnova gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja bodo ob upoštevanju preventivnih ukrepov potekali tudi v času epidemije koronavirusa COVID-19. Odkrivanje žarišč podlubnikov in izvajanje odločb za izvedbo sanitarne sečnje bo potekalo tudi v času epidemije, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo nov katastrofalen dogodek za slovenske gozdove. Rojenje podlubnikov se je že pričelo, zato na lastnike gozdov apeliramo, naj upoštevajo roke ter pravočasno pospravijo napadena drevesa, kakor tudi redno pregledujejo svoje gozdove. Ob odkritju znakov napada podlubnikov, naj po telefonu ali elektronski pošti obvestijo revirnega gozdarja. Redno sečnjo v danih razmerah odsvetujemo, spomladanska obnova s sadnjo sadik gozdnega drevja bo potekala ob upoštevanju preventivnih ukrepov. Opravljanje gozdarskih dejavnosti je ob upoštevanju preventivnih ukrepov dovoljeno tudi v Odloku o začasni prepovedi zbiranja ljudi na javnih shodih (…) na javnih krajih v RS, ki velja od 20. 3. 2020 dalje.

Prve informacije o napadu podlubnikov v letu 2020. Na območjih, kjer so bili smrekovi podlubniki prenamnoženi že v letu 2019, pričakujemo večje poškodbe zaradi napadov podlubnikov tudi v letu 2020. To so zlasti gozdnogospodarska območja Bled, Kočevje in Slovenj Gradec, pa tudi Nazarje in Kranj. ZGS v tem času nadaljuje z nadzorom zaradi podlubnikov ogroženih gozdov in lastnikom gozdov izdaja odločbe za potreben sanitarni posek. V letu 2020 je bilo za sanitarni posek izbranih že za 230.000 m3 dreves, večinoma zaradi posledic napada podlubnikov in februarskih močnih vetrov. ZGS vzpostavlja mrežo kontrolnih feromonskih pasti (načrtujemo postavitev 3.500 pasti), s katerimi bodo spremljali rojenje in številčnost smrekovih podlubnikov, ter skupaj z lastniki gozdov zagotavlja postavitev kontrolno-lovnih nastav. S feromonskimi pastmi so dolžni skladišča gozdnih lesnih sortimentov v tem času opremiti tudi upravljavci skladišč.

Povezave:

« Nazaj