Preskoči na vsebino
 

Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Sporočila za javnost

Posvet je eden od dodatnih korakov do boljšega razumevanja naravnih in družbenih sprememb v mestnem gozdu

Zavod za gozdove Slovenije je v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, Biotehniško fakulteto, Mestno občino Ljubljana ter Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib organiziral posvet o upravljanju mestnih gozdov. Na posvetu so na podlagi pobud in vprašanj, ki so jih meščani in civilne iniciative izpostavili ob zimski sečnji na Rožniku, predstavili znanstvene in strokovne temelje upravljanja mestnih gozdov. Na drugem delu posveta so gostje na okrogli mizi predstavili konkretne primere, s katerimi se soočajo pri upravljanju mestnih gozdov s poudarkom na območju Rožnika.

Ključni poudarki na posvetu:

  • Posvet je eden od dodatnih korakov, s katerim bodo vsi zainteresirani lahko bolje vključeni v procese upravljanja mestnih gozdov.
  • Gozd se v zadnjem desetletju bori s številnimi škodljivimi organizmi in dejavniki. Pravočasno ukrepanje je način, da gozdni prostor dobi nova in zdrava drevesa.
  • Na različne faze življenjskega cikla gozda so vezane različne živalske, rastlinske in glivne vrste. Zato pri upravljanju gozda zasledujemo cilj, da so na širšem območju prisotne vse razvojne faze. Tako zagotavljamo raznolikost življenjskih prostorov za različne vrste.
  • Več kot 15 različnih skupin škodljivih organizmov je ZGS zabeležil v gozdovih Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Med njimi so najbolj pogosti podlubniki, kostanjev rak, mraznice, kostanjeva šiškarica in fitoftore.
  • Visoka in na videz močna bukev, ki je okužena z glivo fitoftoro, ima oslabljene korenine in je večja verjetnost, da lahko pade. Če tako težko drevo pade na mladje, povzroči nepopravljivo škodo na mladem drevju.
  • Le dobrih 7 % strateškega območja mestnih gozdov v MOL je v lasti občine, kar pomeni, da uresničevanje ekoloških in socialnih funkcij na 90 % gozda poteka v sodelovanju z zasebnimi lastniki gozdov in državo.

V uvodu je direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev poudaril, da je sodelovanje organizacij s področja gozdarstva, varstva narave, vodovarstva in lokalnih skupnosti na območju gozdov v Mestni občini Ljubljana na operativni in strateški ravni vedno potekalo v konstruktivnem dialogu in z upoštevanjem specifik mestnega prostora. ZGS ima na nacionalni in lokalni ravni vzpostavljene različne možnosti za sodelovanje strokovnih organizacij, lastnikov gozdov, planinskih društev in zainteresiranih posameznikov v procesih priprave gozdno-gospodarskih načrtov in pri izvajanju gozdarskih del. Zato vidi posvet kot enega od dodatnih korakov, s katerim bodo vsi zainteresirani lahko bolje vključeni v procese in hkrati izboljšali dialog v gozdnem prostoru. "ZGS je organizacija z dolgo tradicijo in vrednote varstva narave v gozdu zgodovinsko gledano pogosto izhajajo iz gozdarske stroke. Na področju varstva narave in okolja smo vpeti tudi v regionalne, nacionalne in mednarodne projekte kot tisti, ki skrbimo za načrtovanje in izvajanje številnih nalog. V zadnjem desetletju ugotavljamo, da se v gozdu, ki sicer velja za prostor, ki se zelo počasi spreminja, dogajajo hitre spremembe - tako naravne kot družbene. Kot krovna organizacija za sektor gozdarstva imamo vedno odprta vrata za konstruktivno razpravo in izboljšave, ki temeljijo na znanstvenih in strokovnih podatkih, zato se danes še posebej zahvaljujem Gozdarskemu inštitutu Slovenije in Biotehniški fakulteti za predstavitev aktualnih podatkov o stanju mestnih gozdov."

Pri programu posveta je ZGS upošteval širok nabor tematik, vprašanj in pobud, ki so jih v zadnjih mesecih izpostavili meščani Mestne občine Ljubljana, nekatere civilne iniciative in nevladne organizacije, kot tudi znanstvene in strokovne temelje za upravljanje mestnih gozdov. Skozi celoten program 4-urnega posveta so udeleženci lahko aktivno sodelovali z vprašanji in mnenji ter tudi priporočili za prihodnja sodelovanja. Posveta se je udeležilo več kot 40 ljudi, kar je sicer manj od pričakovanega, saj je bila pričakovana večja udeležba pobudnikov diskusij o upravljanju mestnih gozdov. ZGS je že pred posvetom civilnim iniciativam za Rožnik ponudil tudi možnost dodatnih strokovnih srečanj v želji, da bo konstruktivna razprava potekala tudi v prihodnje.

Gregor Danev, ZGS: "Imamo vzpostavljene različne možnosti sodelovanja vseh zainteresiranih v procesu priprave gozdno-gospodarskih načrtov in pri izvajanju gozdarskih del."

Gozd se v zadnjem desetletju bori s številnimi škodljivimi organizmi in dejavniki. Pravočasno ukrepanje je način, da gozdni prostor dobi nova in zdrava drevesa.

V prvem delu posveta so potekala štiri kratka predavanja, po vsakem pa so udeleženci imeli možnost za vprašanja, mnenja in pobude. Barbara Slabanja, strokovna sodelavka za varstvo gozdov, ZGS OE Ljubljana, je predstavila zakonodajni okvir slovenskih gozdov, ki so prosto dostopni za vse, kar je redkost v evropskem merilu.

Tradicija slovenske gozdarske šole o mnogonamenskih gozdovih, s katerimi upravljamo trajnostno in sonaravno, je doktrina, ki zahteva bistveno več sodelovanja z lastniki gozdov in uporabniki gozdnega prostora. "Življenjski cikel gozda od mladja, gošče, letvenjaka, drogovnjaka, debeljaka do sestoja v obnovi običajno traja 100 let. Na posamezne faze so vezane tudi različne živalske in rastlinske vrste v gozdu. Zato pri upravljanju gozda vedno zasledujemo cilj, da se na širšem območju prisotne vse razvojne faze. Na ta način zagotavljamo raznolike življenjske prostore za različne vrste. Seveda pa to ni edina ekološka funkcija, ki jo gozd opravlja," je pojasnila Slabanja in dodala, da stara drevesa porabljajo vse manj CO2 v primerjavi z drevesi v zreli fazi. Predstavila je tudi proces participacije za vse deležnike pri pripravi gozdnogospodarskega načrta Ljubljana 2015-2024 in udeležence povabila, da se prihodnje leto, ko se začne priprava novega načrta, vključijo v javno razpravo.

Barbara Slabanja, ZGS: "Na posamezne faze življenjskega cikla gozda so vezane različne živalske in rastlinske vrste. Zato pri upravljanju zasledujemo cilj, da so na širšem območju prisotne vse razvojne faze."

Dr. Nikica Ogris z Gozdarskega inštituta Slovenije je predstavil poškodovanost slovenskih gozdov s poudarkom na boleznih dreves v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Povprečna osutost in poškodovanost gozdov v Sloveniji in Evropi se povečuje. Povprečna osutost bukove krošnje v Sloveniji se je od leta 1993 do 2020 povečala iz 13,9 % na 32,2 %. Med povzročitelji poškodb drevja prevladujejo dejavniki nežive narave (žled, veter, sneg), žuželke in bolezni. Več kot 15 različnih skupin škodljivih organizmov je ZGS zabeležil v gozdovih krajinskega parka. Med njimi so najbolj pogosti podlubniki, kostanjev rak, mraznice, kostanjeva šiškarica in fitoftore. Najbolj obsežne poškodbe gozdov krajinskega parka je do zdaj povzročil žledolom v letu 2014. "Biotsko ravnovesje v gozdnem prostoru se vzpostavlja in vzdržuje z ohranjanjem in vzpostavljanjem naravne sestave drevesnih vrst, ohranjanjem in vzpostavljanjem uravnoteženega razmerja med razvojnimi fazami gozdov in uravnotežene debelinske strukture gozda, ukrepi za varstvo gozdov pred škodljivimi abiotskimi in biotskimi dejavniki, načrtnim puščanjem odmrlega lesa in drugimi," je pojasnil dr. Ogris. Gozdovi v krajinskem parku imajo porušeno razmerje razvojnih faz, saj prevladujejo debeljaki in stari sestoji; gozdni sestoji imajo spremenjeno drevesno sestavo zaradi preteklega gospodarjenja, ko se je pospeševalo smreko na njena nenaravna rastišča. Odmrle biomase je po ocenah dovolj oziroma na nekateri območjih celo preveč. Sanitarni posek je sečnja okuženega, z žuželkami napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja; sanitarni posek je najpomembnejši ukrep izmed varstvenih del, s katerimi preprečimo ali omejimo motnje pri delovanju gozda. Sonaravno in trajnostno gospodarjenje gozdov v krajinskem parku ogrožajo tudi invazivne tujerodne vrste.

Doc. dr. Matija Klopčič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil, kako poudarjenost socialnih in ekoloških funkcij vpliva na režim upravljanja gozdov, ki ga opredeljuje slovenska zakonodaja (zakon o gozdovih, zakon o ohranjanju narave, itd.). splošnem lahko gozdovi zagotavljajo 17 različnih funkcij, stopnja poudarjenosti funkcij na izbranem območju pa skupaj s kategorijo gozdov in upravljavskimi cilji narekuje režim upravljanja z gozdovi. Tudi v gozdovih, ki imajo poudarjene socialne funkcije, je sečnja ključen vzvod za usmerjanje razvoja gozdov ter zagotavljanje trajnosti in večnamenskosti gozda, večji poudarek pa mora biti na ustrezni časovni izvedbi ukrepov in ustrezni izbiri tehnologij. Na višjem nivoju kot v večnamenskih gozdovih mora biti tudi vzdrževanje gozdnih prometnic in druge infrastrukture. "Debelo in visoko staro drevje v gozdu s poudarjenimi socialnimi funkcijami zahteva večjo skrbnost za zagotavljanje ustrezne varnosti za obiskovalce. Pogosto je tudi zmotno prepričanje, da starejši in stari gozdovi vežejo večje količine atmosferskega ogljika. Ta se v največjih količinah veže v gozdnih sestojih, ki intenzivno volumensko priraščajo, to pa so nekaj desetletij stari sestoji v fazi intenzivnega razvoja. V starejših in starih gozdovih je prirastek vse manjši in posledično se v gozdovih veže vse manj ogljika," je poudaril doc. dr. Klopčič.

Jurij Kobe z Mestne občine Ljubljana je poudaril, da Ljubljana v zadnjih 10 letih namenja veliko pozornost in sredstev mestnim gozdovom, ki so eden od ključnih elementov prostora za kakovost bivanja v prestolnici. "Meščani mestni gozd vidijo kot celoten gozd v Ljubljani. Za nas to predstavlja bolj kompleksno področje: strateško območje mestnih gozd v lasti MOL predstavlja dobrih 7 % gozdov v Ljubljani, kar pomeni, da velik del za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij uresničujemo v sodelovanju z zasebnimi lastniki gozdov." MOL je leta 2019 zaključila mednarodni projekt URBforDAN, v katerem so pripravili in sprejeli Strategijo razvoja mestnih gozdov Ljubljane 2020-2045. "Pri pripravi strateškega dokumenta smo velik del časa namenili vključevanju deležnikov: strokovnih inštitucij iz različnih sektorjev, lastnikov gozdov in zelo širok spekter uporabnikov. Takšna raznolikost deležnikov v praksi zahteva veliko naporov, da uresničujemo potrebe vseh, hkrati pa je primaren namen mestnih gozdov njihove ekološke in socialne funkcije," je povedal Kobe. Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je leta 2015 ustanovila Mestna občina Ljubljana z namenom aktivnega upravljanja naravovarstveno pomembnega območja, še posebej ob dejstvu, da je to najbolj obiskano zavarovano območje v Sloveniji. "MOL je lani spomladi za podaljšanje koncesije za upravljanje parka pridobil strokovno oceno delovanja Službe KP TRŠH, ki jo poda Zavod RS za varstvo narave. Strokovna ocena ZRSVN temelji na ocenjevanju 11 področij delovanja službe. Za šest področij so prejeli oceno odlično, za pet pa prav dobro."

Okrogla miza: Ali mestni gozdovi za krepitev ekoloških in socialnih funkcij potrebujejo upravljanje?

Po prvem delu posveta, na katerem so predavatelji predstavili znanstvene in strokovne temelje za upravljanje z gozdovi s poudarkom na mestnih gozdovih, je v drugem delu sledila okrogla miza o vprašanju, ali mestni gozdovi za krepitev ekoloških in socialnih funkcij potrebujejo upravljanje. V razpravi so sodelovali: lastnik gozda na območju Rožnika Jože Čad, vodja službe Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (JP VOKA Snaga) Andrej Verlič, vodja območne enote Ljubljana Zavoda RS za varstvo narave Alja Grošelj in Urška Galien ter vodja območne enote Ljubljana Zavoda za gozdove Slovenije Viktor Miklavčič. ZGS je k sodelovanju povabil tudi predstavnike civilnih iniciativ za Rožnik, ki so svojo udeležbo opravičili zaradi zadržanosti pri drugih obveznostih. Z ZGS pa so se dogovorili, da razpravo nadaljujejo na dodatnih sestankih s pristojnimi inštitucijami.

Gostje so odgovarjali na vprašanja v treh tematskih sklopih: praksa na področju zagotavljanja in izboljševanja ekoloških in socialnih funkcij mestnih gozdov, procesi vključevanja različnih deležnikov v upravljanje mestnih gozdov in prihodnost v luči tako podnebnih kot tudi družbenih sprememb, ki jih doživlja mestni gozd. Strinjali so se, da je za učinkovito upravljanje mestnih gozdov potrebno več sodelovanja različnih deležnikov, še posebej v mestnih gozdovih igrajo pomembno vlogo obiskovalci. Namreč krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je najbolj obiskan naravni park v Sloveniji. Javnost se bolj zaveda vseh sistemskih možnosti vključevanja v pripravo gozdnogospodarskih načrtov, v katere se do sedaj niso vključevali. Z vidika obiskovalcev so poudarili, da kljub vse večjemu obisku, so obiskovalci v splošnem bolj upoštevajo gozdni red v mestnem gozdu, bolj pa bi morali upoštevati pravila in oznake pri izvajanju gozdnih del za njihovo lastno varnost.

« Nazaj