Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Sporočila za javnost

Ob predstavitvi Strategije za genske vire v Evropi tudi o gozdnih genskih virih

Ljubljana, Bruselj, 30. 11. 2021 – Minister dr. Jože Podgoršek se je danes preko avdio vizualne povezave udeležil predstavitve Strategije za genske vire v Evropi, ki je del aktivnosti predsedovanja Slovenije Svetu EU in je potekala v Bruslju. Udeležili so se je predstavniki Evropske komisije, poslanci Evropskega parlamenta, nacionalni predstavniki ustreznih odborov, predstavniki usmerjevalnih odborov treh evropskih omrežij*, predstavniki zainteresiranih strani, mednarodnih organizacij ter partnerji v projektu Obzorje 2020 GenResBridge. V projektu, ki ga vodi Evropski gozdarski inštitut, sodelujeta slovenska partnerja Gozdarski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani.

Genski viri predstavljajo osnovo biotske raznovrstnosti

Genski viri človeštvu omogočajo pridobivanje hrane in surovin, preživetje in gospodarstvo, ter neprecenljive ekosistemske storitve kot je upravljanje z vodnimi viri in rodovitnost tal. Genetska raznovrstnost je osnovna komponenta ekosistemov, ki živim bitjem in ekosistemom omogoča prilagajanje na spreminjajoče razmere v okolju. Podnebna kriza je še povečala pomen ohranjanja genetskih virov za krepljenje odpornosti in prilagodljivosti živih sistemov, na katere se zanašamo za ekosistemske storitve.

Nova Evropska strategija za genske vire predstavlja močan temelj za ohranjanje in trajnostno rabo genskih virov. Podkrepljena je s strategijami za področja rastlinskih, živalskih in gozdnih genskih virov. Strategija predstavlja okvir, ki bo omogočil prehod v učinkovito varstvo genskih virov in njihovo trajnostno rabo v EU.

»Strategija za genske vire v Evropi bo pripomogla k izboljšanju razumevanja trenutnega stanja in trendov razvoja, ohranjanja, komuniciranja, vključevanja na področju genskih virov kmetijskih rastlin in njihovih 'divjih' sorodnikov, domačih živali in gozdnega drevja. V Sloveniji se že dolgo zavedamo pomena ohranjanja genskih virov in njihove trajnostne rabe, zato ni naključje, da sta v projektu GenResBridge sodelovala kar dva partnerja iz Slovenije in sicer Gozdarski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani,« je ob dogodku povedal minister dr. Jože Podgoršek.

Povezava do dokumenta: Genetic resources strategy for Europe

Slovensko gozdarstvo v vrhu varstva gozdnih genskih virov

Projekt GenResBridge je zadnji v vrsti prizadevanj slovenske gozdarske znanosti in stroke za razvoj sistema za varstvo genskih virov. Na področju gozdarstva je od leta 2014 do začetka letošnjega leta v Sloveniji, Nemčiji in Grčiji potekal projekt LIFEGENMON, katerega cilj je podpora dolgoročnemu ohranjanju prilagodljivosti dreves na spremembe v okolju z razvojem sistema za gozdni genetski monitoring. V okviru projekta je nastal tudi prvi, v svetovnem merilu, Priročnik za gozdni genetski monitoring, ki služi tudi kot zgled za druge domene. Ohranjanje biotske pestrosti gozdov pa je temeljnega pomena za trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi, ki bo omogočilo uživanje koristi gozdov tudi naslednjim generacijam.

»Genetska raznovrstnost gozdov je ključna za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe. Z genetskim monitoringom gozdov bomo lahko zaznali potencialno škodljive spremembe v populacijah gozdnih drevesnih vrst, preden jih je mogoče zaznati s prostim očesom,« je povedala prof. dr. Hojka Kraigher, vodja oddelka za gozdno genetiko in fiziologijo in koordinatorica projektov na Gozdarskem inštitutu Slovenije.

Na Zavodu za gozdove Slovenije pa v omenjenih projektih sodelujejo in se trudijo za prenos znanja s področja gozdne genetike v gozdarsko prakso. Ohranjanje gozdnih genskih virov upoštevajo pri pripravi novih 10-letnih načrtov za gozdnogospodarska območja - prav ti načrti, ki jih potrdi Vlada RS, bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v prihodnjih 10 letih. Do leta 2023 pa bo pod vodstvom Univerze v Firencah (ITA) potekal implementacijski projekt LIFE SySTEMiC, v katerem se Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije ukvarjata s prilagajanjem sonaravnega gospodarjenja z gozdovi na podnebne spremembe.*Evropska omrežja so: ECPGR - Evropski program sodelovanja za rastlinske genske vire, EUFORGEN - Evropski program za gozdne genske vire in ERFP -  Evropska regionalna kontaktna točka za genske vire živali,

*          *          *

Povezavi:

*Evropska omrežja so: ECPGR - Evropski program sodelovanja za rastlinske genske vire, EUFORGEN - Evropski program za gozdne genske vire in ERFP -  Evropska regionalna kontaktna točka za genske vire živali.

Slika: Genetski nivo je osnovni nivo biotske raznovrstnosti (avtor: Domen Finžgar)
« Nazaj