Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Sporočila za javnost

Dan Zemlje 2022 - Dan odprtih vrat na gozdnih učnih poteh Slovenije

Sevnica, 22. 4. 2022 Na današnji dan že 52. leto zapored obeležujemo Dan Zemlje. Zavod za gozdove Slovenije ob letošnjem dnevu Zemlje organizira Dan gozdnih učnih poti v Sloveniji in predstavlja pa tudi spletni Pregledovalnik gozdnih učnih poti ZGS.

Gozdne učne poti in druge tematske poti so naravi prijazen način, s katerim lahko lokalno okolje obiskovalcem pokaže tisto najboljše, kar premore. Obiskovalcem nudijo izobraževanje, osveščanje in oddih. Prispevajo k razvoju turizma na podeželju, so učinkovito dopolnilo okoljskih izobraževalnih programov, usmerjajo obisk gozda ter zmanjšujejo škodo, ki jo v gozdu povzročata rekreacija in turizem. V evidenci ZGS je danes 84 gozdnih učnih poti, pomemben razvojni korak pa predstavlja novi Spletni pregledovalnik gozdnih učnih poti Zavoda za gozdove Slovenije. Pregledovalnik je del spletnega pregledovalnika MaPZS in je dostopen na povezavah: https://mapzs.pzs.si/gozdneucnepoti in https://mapzs.pzs.si/gup.

Osrednja prireditev je potekala na učni poti Gozd je kultura na Gradu Sevnica, kjer je udeležence nagovoril v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije mag. Janez Logar, ki je v nagovoru udeležencem povedal: »Ena izmed osrednjih nalog Zavoda za gozdove Slovenije so vodenja po gozdu, ki večinoma potekajo po gozdnih učnih poteh. Namen teh vodenj je zbliževanje človeka in gozda, saj ljudje varujemo tisto, kar poznamo. Najpomembnejši pa je prenos znanja o gozdu in gozdarstvu na predšolske in šolske otroke - z gozdno pedagogiko želimo pri mladi generaciji želimo oblikovati spoštljiv in trajnosten odnos do gozda in naravnega okolja. V letih pred začetkom epidemije je Zavod za gozdove Slovenije v gozd letno popeljal preko 15.000 otrok, želimo pa si čim več sodelovanja s šolami in hitro vrnitev na raven pred epidemijo.«

Ob Dnevu Zemlje na Zavodu za gozdove opozarjajo tudi na vse večje pritiske na gozdni prostor s strani različnih deležnikov in interesov.  Gozdovi ter gozdarke in gozdarji se soočajo s številnimi izzivi, ki jih povzročajo predvsem podnebne in družbene spremembe. Konflikti med gospodarskimi, ekonomskimi in socialnimi funkcijami gozdov ter pritiski na gozdni prostor postajajo vse bolj izraziti. Naštevajo le nekaj trenutno najbolj perečih: povečane potrebe po krčitvah gozdov s strani kmetijstva in energetike, problem vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, širjenje invazivnih tujerodnih škodljivih organizmov v gozdovih, konflikt med ohranjanjem velikih zveri in kulturne krajine, zagotavljanje zadostnih količin surovin za lesno predelovalno industrijo, škoda v gozdovih zaradi objedanja divjadi, in številni drugi.

Ob Dnevu Zemlje ne pozabimo na gozdove, ki nam nudijo prostor in storitve, ki so neprecenljive za življenje vseh prebivalcev Slovenije.

Kaj lahko sami storimo za ohranjanje slovenskih gozdov?

Aktivno gospodarimo s svojim gozdom. V Sloveniji je več kot 413.000 lastnikov gozdov. Aktivni lastniki redno obiskujejo svoje gozdove in jih pregledujejo, predvsem pa so pozorni na znake napada podlubnikov (podlubniki tudi letos že rojijo!) in drugih škodljivih organizmov. Redno izvajajo ukrepe nege gozda ter upoštevajo odločbe in napotke Zavoda za gozdove Slovenije.

Upoštevamo veljavno zakonodajo in pravila gozdnega bontona. V gozdnem bontonu so združeni napotki za skrbno in varno ravnanje in gibanje v gozdu. V celoti je dostopen na spletnih straneh Zavoda za gozdove Slovenije.

Udeležujemo se akcij čiščenja, obnove in nege gozdov ter širimo informacije o pomenu gozdov, ki jih skozi celotno leto pripravljajo številne gozdarske in okoljske organizacije.

Kako v Sloveniji pomagamo gozdu pri prilagajanju na podnebne spremembe?

Glavni prihodnji izziv pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji bo prilagajanje drevesne sestave v gozdnih sestojih. Z ukrepi prilagajanja gospodarjenja z gozdovi želimo okrepiti stabilnost in odpornost gozdnih sestojev na pričakovane pogoste naravne ujme. Ustrezne rešitve, so v mozaičnem strukturiranju gozdnih sestojev, v oblikovanju prebiralnih zgradb v za to primernih sestojih in v pravočasnih redčenjih odraščajočih gozdnih sestojev. Za zdrave in odporne gozdove je pomembno, da so genetsko pestri in sestavljeni iz avtohtonih in rastiščem prilagojenih drevesnih vrst. Takšni gozdovi se bodo lahko prilagodili hitrim spremembam v naravi.

Z gozdovi v Sloveniji gospodarimo po načelih sonaravnosti, kar pomeni da upoštevamo in posnemamo naravne procese in dajemo prednost naravni obnovi pred obnovo gozdov s sadnjo sadik gozdnega drevja. Sadimo le v izrednih primerih, npr. po naravnih ujmah, ko je poškodovana večja površina gozda in ko procesi naravne obnove ne zagotavljajo ustrezne zasnove bodočega gozda. Celotno slovensko gozdarstvo, od javne gozdarske službe, gozdarske politike, gozdarskih podjetij, lastnikov gozdov, raziskovalcev, izobraževalnih ustanov do podjetij, ki se ukvarjajo s trženjem in predelavo lesa, je v zadnjih letih pridobilo bogate izkušnje in nova znanja o ustrezni in učinkoviti sanaciji poškodovanih gozdov. Ta znanja in rešitve razvijamo naprej tudi v okviru evropskih projektov kot sta LIFE SySTEMiC in EUKI - Gozdovi za prihodnost.

Predstavitev vpliva podnebnih sprememb na slovenske gozdove in ukrepov za prilagajanje gozdov najdete v filmu Gozd in podnebne spremembe, v katerem nastopajo tudi gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije (produkcija TV Slovenija in Gozdarski inštitut Slovenije).

« Nazaj