Sporočila za javnost
Dan Zemlje 2021: "Obnovimo Zemljo"
Na današnji dan že 51. leto zapored obeležujemo Dan Zemlje. Na Zavodu za gozdove Slovenije ob letošnjem Dnevu Zemlje izpostavljajo pomen obnove in nege gozda za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, aktivnosti za dolgoročno ohranitev risa na slovenskem, in novo najvišje izmerjeno drevo v Sloveniji – Pečovniško duglazijo, ki meri v višino kar 67,02 m.
Trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi omogoča dolgoročno zagotavljanje vseh funkcij gozda družbi, obnova in nega gozda pa sta njegova temelja. V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti, kar pomeni, da velika večina dreves zraste iz semen odraslih dreves, kjer pa ta način obnove ni mogoč, gozdu pomagamo s sajenjem dreves. Nega gozda je značilen primer medgeneracijskega sodelovanja. Gozdove, s katerimi gospodarimo danes, so osnovali in negovali naši starši in stari starši, naša naloga pa je, da te gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo lahko vse funkcije gozdov uživali tudi naši zanamci.
Poleg rastlinstva pa so za ohranjanje naravnega ravnovesja v gozdnih ekosistemih ključnega pomena prostoživeče živali, med katerimi imajo pomembno vlogo velike zveri – rjavi medved, volk in ris. Ohranjanje populacij velikih zveri ter upravljanje in sobivanje z njimi predstavlja pomemben izziv prihodnosti slovenskega varstva narave in razvoja podeželja. Z vrnitvijo risov na območje, kjer so v preteklosti izginili, bo narejen pomemben korak k varovanju in dolgoročni ohranitvi ene izmed ključnih vrst v gozdnem ekosistemu. Letošnjemu praznovanju Dneva Zemlje se pridružuje tudi ekipa projekta LIFE Lynx s preselitvijo risov na območje Gorenjske, ki je izrednega pomena zaradi povezovalne lege z drugimi populacijami risa v Evropi. Dinarsko-JV alpska populacija risa je premajhna, da bi se dolgoročno ohranila, zato je eden od pomembnejših ciljev projekta povezava z bližnjimi populacijami risa v Alpah, npr. v Švici, in s tem vzpostavitev pretoka genov med populacijami.
Video: Prihod risov Zoisa in Aide v prilagoditveno oboro na Jelovci
Novo najvišje izmerjeno drevo v Sloveniji je Pečovniška duglazija iz Mestnega gozda v Pečovniku pri Celju. Po zadnjih natančnih meritvah gozdarskih strokovnjakov Območne enote Celje Zavoda za gozdove Slovenije meri v višino kar 67,02 m. To je za dobre štiri metre več od Sgermove smreke na Koroškem, ki pa ostaja najvišje slovensko avtohtono drevo. Po dostopnih podatkih je tudi šesto najvišje izmerjeno drevo v Evropi. Njen obseg debla na višini 1,3 metra od tal je 470 cm, premer 150 cm, ocenjen volumen pa 27 m3 lesa. Večletne raziskave dreves v Mestnem gozdu na južnem obrobju Celja so pokazale, da na tem območju rastejo gozdovi najvišjih dreves, ki dosegajo skoraj dvakratno povprečno višino dreves srednjeevropskih gozdov. Pečovniška duglazija je stara okoli 140 let in je v dobrem zdravstvenem stanju.
Povezave: več informacij o Pečovniški duglaziji | video: Velikanke
K ohranjanju in obnovi gozdnih ekosistemov in populacij pomembno prispevajo tudi implementacijski projekti evropskega finančnega mehanizma LIFE. Poleg prej omenjenega projekta LIFE Lynx Zavod za gozdove Slovenije sodeluje tudi v integriranem projektu upravljanja območij Natura 2000 (LIFE IP Natura.si), ter projektih za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe LIFEGENMON in LIFE SySTEMiC – sonaravno gospodarjenje z gozdovi v času podnebnih sprememb. Pred kratkim je izšel tudi končni izdelek projekta LIFEGENMON, Priročnik za genetski monitoring gozdov in smernice za genetski monitoring 7 drevesnih vrst.
Tudi v letu 2021 se nadaljuje proces obnove 10-letnih območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov. Med 3. in 14. majem 2021 bodo po gozdnogospodarskih območjih (območnih enotah ZGS) potekale I. participativne delavnice na temo obnove območnih gozdnogospodarskih načrtov. Zainteresirane posameznike in organizacije vljudno vabimo k sodelovanju na delavnicah – tako lahko prispevajo k viziji gospodarjenja z gozdovi v prihodnjih 10 letih.
