Novice

Med 18. in 22. septembrom je v Freiburgu (Nemčija) potekal kongres ob 125. obletnici mednarodnega združenja gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO). Enega izmed največjih tovrstnih kongresov doslej smo se v okviru aktivnosti mednarodnih projektov RockTheAlps in LIFEGENMON udeležili tudi sodelavci ZGS.

Kongresa se je udeležilo več kot 2100 udeležencev, med katerimi je bila Slovenija na tretjem mestu po številu udeležencev.

ZGS je bil na kongresu vidno zastopan v naslednjih vlogah in prispevkih:

• Jurij Beguš je aktivno je član razširjenega upravnega odbora IUFRO, namestnik koordinatorja Divizije 9 »Gozdarska politika in ekonomika« ter koordinator raziskovalne skupine 9.01.00 »Informacije in komunikacije«. Organiziral in vodil je znanstveni posvet raziskovalne skupine z naslovom »Kako izboljšati pretok informacij in povečati učinkovitost komuniciranja med različnim področji gozdarske znanosti«, sodeloval na seji razširjenega upravnega odbora IUFRO ter na koordinacijskem sestanku Divizije 9 predstavil delo svoje raziskovalne skupine.
• Boris Rantaša je predstavil referat na temo uporabe spletnih socialnih omrežij v gozdarstvu in plakat na temo dobrih praks komuniciranja o gozdnih genskih virih, sodeloval pa je tudi kot soavtor dveh prispevkov na sorodnih področjih.
• Dr. Aleš Poljanec je v soavtorstvu z Jurijem Begušem in Andrejem Fickom (BF) predstavil referat z naslovom »Information about and for private forest owners« ter v soavtorstvu z Andrej Bončina, Matija Klopčič in Andrej Rozman (vsi BF) še plakat z naslovom »Searching for evidence for shift in tree species distribution due to climate change: experiences from Slovenia«.

Povzetke prispevkov zaposlenih ZGS in vseh drugih prispevkov na kongresu si lahko v Zborniku povzetkov IUFRO 2017 (v angleščini).

Na kongresu smo lahko v več kot 1800 prispevkih izvedeli, kakšno prihodnost za naše gozdove napovedujejo največji strokovnjaki na svojih področjih na svetu. Spodaj sledi nekaj poudarkov, pomembnih tudi za slovensko gozdarsko prakso:

1. Podnebne spremembe so velik problem, podnebje pa se spreminja še hitreje od napovedi. Današnji problemi, s katerimi se soočamo v gozdovih so večinoma posledica podnebnih sprememb (vremenske ujme, gradacije podlubnikov, pogosta in podaljšana sušna obdobja) in globalizacije. V dobi podnebnih sprememb imajo gozdovi in celotna gozdno-lesna veriga osrednjo vlogo skladiščenja ogljika. Biotska in genetska pestrost postajata osrednjega pomena za zdravje, ohranjanje in prilagodljivost <s> in </s> gozdov. Če želimo biti pripravljeni na prihodnost, moramo podnebno spreminjajoče okolje upoštevati pri vsaki odločitvi.

2. Večina problemov v gozdovih je danes globalnih, zato so povezovanje, sodelovanje in izmenjava izkušenj nujni. Invazivne tujerodne vrste so posledica globalizacije in postajajo največji gozdarski problem v svetovnem merilu. Gradacije podlubnikov se dogajajo po celem svetu, objedanje je prav tako kot v Sloveniji, Avstrij in Italiji velik problem tudi v Švici, na Japonskem, v Kanadi, nekaterih afriških državah in drugod. Z Japonci, Švicarji in drugimi si delimo tudi problematiko majhne zasebne gozdne posesti. To so le nekatera izmed področij, na katerih je nujno sodelovanje sosednjimi in drugimi državami.

3. Komuniciranje še vedno pridobiva na pomenu in postaja ključna aktivnost v gozdarstvu. V dobi »lažnih novic« je strokovno, konsistentno in vztrajno komuniciranje pomembnejše kot kadar koli prej. Kot strokovnjaki na svojem področju moramo komunicirati strokovno, usklajeno in se ne uklanjati populizmu. To velja na vseh nivojih, od svetovanja lastnikom gozdov do pojavljanj v medijih. Na vseh ravneh in v okviru vseh delovnih skupin je bila izpostavljena potreba po bolj učinkovitem komuniciranju.

4. Urbano gozdarstvo, gozdna pedagogika, »ljudska znanost« in gozdni turizem postajajo pomembna področji gozdarstva 21. stoletja. Z urbanizacijo svetovnega prebivalstva na pomenu pridobiva mestno drevje, ki za mnoge ljudi pomeni edini stik z naravo. Gozdna pedagogika približuje gozdni prostor otrokom in odraslim ter tako gradi odnos ljudi do gozdov in naravnega okolja, ki bo ključnega pomena za preživetje gozdov. Ob povečani ozaveščenosti o gozdovih postaja vedno pomembnejša gospodarska panoga gozdni turizem, še posebej za Slovenijo. Vedno večji pomen pridobivata tudi zdravstvena in psihološka vloga gozdov. »Ljudska znanost« - vključevanje prostovoljcev v opazovanje, zbiranje podatkov in izvajanje ukrepov na terenu – postaja ključno področje delovanja gozdarskih služb po svetu, še posebej v borbi proti invazivnim tujerodnim vrstam.

5. Gozd in les bosta imela ključno vlogo v ekonomiji prihodnosti – »bioekonomiji«. Lesna industrija že danes vpeljuje številne novosti. Svoje upe za prihodnost pa polagajo predvsem v v t.i. bionanomateirale (npr. nanocelulozo), ki bi lahko povsem nadomestili plastiko. Mobilizacija lesa, še posebej iz zasebnih gozdov, bo ključna pri dobavi surovin za pogon bioekonomije. Procesi pridobivanja GLS se usmerjajo v okolju vedno bolj prijazne tehnologije, razvoj pa gre tudi v smeri robotizacije, na področju daljinska zajemanja podatkov pa gre razvoj v aplikativno rabo LiDAR tehnologije in dronov.

Posebno priznanje za »slovensko gozdarsko šolo« je predstavljal ključni (»keynote«) nagovor prof. dr. Hojke Kraigher iz GIS, v katerem je poudarila pomen skrite biotske pestrosti v gozdovih (mikorize in genetske pestrosti gozdov).