Preskoči na vsebino
 

Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Novice

Simulacijska vaja za primer najdbe karantenskega škodljivega organizma

Zavod za gozdove Slovenije je konec avgusta 2020 začel izvajati simulacijsko vajo za primer najdbe karantenskega škodljivega organizma v gozdovih Slovenije na primeru simulacije najdbe škodljive žuželke – jesenovega krasnika (Agrilus planipennis), ki lahko ogrozi naše jesene, pa tudi breste in orehe.

Jesenov krasnik v Sloveniji še ni bil najden. Pojavlja se v okolici Moskve in se od tam širi proti zahodu. Drevo poškodujejo ličinke z vrtanjem 20‐30 cm dolgih serpentinastih rovov v skorji in kambiju. Izhodne odprtine hroščkov so široke 3‐4 mm in imajo značilno obliko velike črke D.Simulacijska vaja bo izvedena na obrobju Jovsov v gozdu pri Slogonskem v GGO Brežice v okviru ciljnega raziskovalnega programa CRP V4-1823, ki ga vodi Gozdarski inštitut Slovenije.

Karantenske škodljive organizme imenujemo tujerodne organizme (virus, bakterija, gliva, rastlina žival), ki so posebno nevarni rastlinam in rastlinskim proizvodom, ker praviloma povzročajo veliko škodo za gospodarstvo oziroma okolje, v katerem prej niso bili navzoči. Zato so predpisani obvezni ukrepi za preprečevanje njihovega vnosa ter širjenja in so pod stalnim uradnim nadzorom. Predstavniki javne gozdarske službe (Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije) opravljamo preglede v gozdu v okviru svojega rednega dela. Že vrsto let iščemo morebiten pojav teh organizmov v naših gozdovih na naših potencialnih gostiteljskih drevesnih vrstah na različnih lokacijah po Sloveniji.

Kako ukrepati v primeru najdbe takega organizma? Evropska zakonodaja določa vrsto predpisov in ukrepov, ki so od države do države različno izvedljivi. Kakšen je protokol ravnanja ob najdbi? Ko začnemo razmišljati o podrobnostih izvedbe, se poraja vrsta vprašanj, na katera bomo iskali odgovore med potekom simulacijske vaje. Predvideti je potrebno način ukrepanja ob najdbi, kalkulacijo stroškov in drugo. Po evropski uredbi, ki določa ukrepanje v primeru potrjene najdbe jesenovaga krasnika, je potrebno posekati vsa napadena in gostiteljska drevesa v radiu 100 m od napadenih dreves in nadalje intenzivno spremljati pas širine 1 km.

V simulacijski vaji bodo stvari potekale samo teoretično: posek samo enega drevesa, kontaktiranje z lastnikom gozda, določitev sistema obveščanja, merjenje časa pregledov. Rezultat simulacijske vaje bo načrt niza ukrepov, ki se sprožijo takoj, ko je potrjena najdba karantenskega škodljivega organizma.

Več informacij o karantenskih škodljivih organizmih:

Odrasel jesenov krasnik je bleščeče smaragdno zelen hrošč dolžine 8-14 mm (Foto: Debbie Miller, USDA Forest Service, Bugwood.org)
« Nazaj