Rules

Only words with 2 or more characters are accepted
Max 200 chars total
Space is used to split words, "" can be used to search for a whole string (not indexed search then)
AND, OR and NOT are prefix words, overruling the default operator
+/|/- equals AND, OR and NOT as operators.
All search words are converted to lowercase.

SI | EN
Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi

Novice

Pregled poteka sanacije po žledu poškodovanih gozdov – maj 2015

Sanacija posledic žledoloma, ki je slovenske gozdove prizadel v februarju 2014, se nadaljuje. Po podatkih, ki jih je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) zbral do sredine maja 2015, je bilo v letošnjem letu posekanih pribl. 700.000 m3 lesa zaradi sanacije poškodovanih gozdov in pribl. 300.000 m3 v rednih sečnjah. V skupnem to pomeni, da je od ocene po žledu poškodovanega drevja, ki je znašala približno 9 milijonov m3drevja, posekanih skoraj 3,7 milijonov m3 lesa ali 41 %. Delež posekanih iglavcev glede na skupno poškodovano količino dreves znaša 61 %, listavcev pa 30 %. Bolj podrobni podatki o realizaciji poseka poškodovanih dreves po gozdnogospodarskih območjih in po lastništvu gozdov so razvidni iz priložene tabele.

 

Del poškodovane, manj kakovostne lesne mase bo po oceni ZGS  ostal v gozdovih. Ocena je, da bo v gozdovih ostala približno četrtina poškodovanega drevja, zlasti tam, kjer so spravilne razmere težje, stroški spravila pa so višji od prihodka od posekanega lesa in tam, kjer lastniki gozdov niso zainteresirani ali usposobljeni za sečnjo v zahtevnih razmerah. V kolikor ne gre za iglavce, ki lahko predstavljajo tveganje za razvoj podlubnikov, puščanje mrtve biomase v gozdovih s stališča gozdnega ekosistema ni sporno. Mrtva biomasa ugodno vpliva na biotsko pestrost gozda.

 

Množičen pojav podlubnikov na iglavcih je resna grožnja ob vseh naravnih katastrofah v gozdovih. V letu 2014 smo se obsežnejšim poškodbam gozdov zaradi podlubnikov dokaj uspešno izognili, k čemur je prispevalo tudi hladno in vlažno vreme. Nekatera suha in toplejša obdobja v letošnji pomladi pa nakazujejo, da se lahko v naslednjih mesecih problem podlubnikov močno zaostri. Trenutna opažanja in trendi povečevanja števila po podlubnikih napadenih dreves kažejo na večji obseg tovrstnih poškodb na smreki in jelki, še zlasti na Postojnskem in Novomeškem ter na območju Ljubljane, Kranja, Tolmina, Kočevja in Maribora. Nujno je, da lastniki gozdov redno pregledujejo svoje gozdove, v primeru pojava podlubnikov, pa o tem obvestijo revirnega gozdarja ter pravočasno posekajo in spravijo iz gozda napadena drevesa.

 

Sečnji poškodovanega in podrtega drevja sledi priprava sestoja in gozdnih tal na obnovo, ki se je v saniranih gozdovih že začela. Naravna obnova na ustrezno pripravljenih površinah poteka samodejno, obnova s saditvijo sadik pa se izvaja tam, kjer naravna obnova zaradi različnih razlogov ni možna. Po oceni v sanacijskem načrtu bo obnova s saditvijo sadik potrebna na okoli 900 ha gozda, to je na 6 % vseh površin, ki jih bomo morali  po žledolomu v Sloveniji obnoviti (= 14 000 ha).

 

Nadaljnji ukrepi, ki sledijo na saniranih površinah, so ukrepi nege mladega gozda. Z ukrepi nege (obžetev zeli, trav in grmovnic, čiščenje gošče) želimo zagotoviti ustrezne razmere  za razvoj mladega gozda in ponovno vzgojiti kvalitetne in stabilne gozdne sestoje. Sredstva za obnovo poškodovanih gozdov, za izvedbo ukrepov nege in varstva poškodovanih gozdov ter nekatera dela pri sanaciji gozdnih prometnic  se bodo zagotavljala predvsem iz sredstev Programa razvoja podeželja (PRP) 2014-2020. Izvedbeni mehanizmi programa PRP so v pripravi, sredstva za omenjene ukrepe pa bodo lastniki gozdov lahko predvidoma začeli koristiti v jeseni 2015, za ukrep usposabljanja v gozdarstvu pa že v mesecu juniju 2015.

 

Sanacijska dela v gozdovih še vedno pomenijo tveganje za nesreče pri delu v gozdu. V letošnjem letu beležimo 30 nezgod pri delu v gozdu med nepoklicnimi delavci, kamor spadajo predvsem lastniki gozdov in njihovi družinski člani, od tega 5 smrtnih. To je manj kot v enakem obdobju lanskega leta, ko je bilo do konca maja 9 smrtnih nezgod, v celem letu 2014 pa je delo v gozdu zahtevalo 18 žrtev med nepoklicnimi in 3 žrtve med poklicnimi delavci. Manjše število nesreč ne pomeni neposredno večje varnosti pri delu, saj je tudi obseg delovnih aktivnosti manjši, kot v primerljivem lanskem obdobju. Tudi letošnje nezgode so omejene predvsem na področja sanacije žledoloma. Tri smrtne nezgode so se zgodile pri sečnji, dve pa pri spravilu lesa.

 

Zavod za gozdove Slovenije

« Nazaj