Novice
O sadikah za bodoče slovenske gozdove na posvetu na sejmu AGRA 2018
Zavod za gozdove Slovenije je skupaj z Gozdarskim inštitutom Slovenije in Oddelkom za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v okviru projekta LIFE LIFEGENMON na sejmu AGRA 2018 v nedeljo, 26. avgusta 2018 organiziral posvet z naslovom: "Kakšne sadike potrebujemo za bodoče slovenske gozdove?" Cilj posveta je bil osvetlitev aktualnih problematik iz področja gozdnega semenarstva in drevesničarstva ter manipulacije in sadnje sadik v slovenskih gozdovih, s poudarkom na drevesnih vrstah, njihovih vzgojnih oblikah in izvoru semenskega materiala.
Prof. dr. Robert Brus iz Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil prispevek z naslovom "Izbor drevesnih vrst za obnovo sestojev, poškodovanih v naravnih ujmah". Dr. Brus je predstavil drevesne vrste, ki imajo največji potencial za zamenjavo vloge smreke, ki je bila v nedavnih ujmah najbolj poškodovana drevesna vrsta. Pri obnovi s sadnjo bo tako največji poudarek na bukvi in jelki, zelo pomembne za dolgoročno odpornost, preživetje in donosnost gozdov pa so tudi manjšinske drevesne vrste, kot so divja češnja, mokovec, jerebika, brek, skorš, ipd. Med tujerodnimi, a v Evropi preizkušenimi drevesnimi vrstami izstopa ameriška duglazija, katere sestoji so presenetljivo dobro prenesli nedavne naravne ujme.
Mag. Andrej Breznikar iz Zavoda za gozdove Slovenije se je v predavanju z naslovom "Kako vzgojiti ustrezne sadike za bodoče slovenske gozdove?" dotaknil sistema pridobivanja in vzgoje gozdnega reprodukcijskega materiala (nabiranje in skladiščenje semena, vzgoja sadik, sajenje) v Sloveniji. Predstavil je trenutne trende, problematike in vizijo Zavoda za gozdove Slovenije na tem področju. Posebej je izpostavil prednosti in slabosti kontejnerskih sadik in potrebne rešitve za učinkovito obnovo gozdov s sadnjo.
Dr. Marjana Westergen iz Gozdarskega inštituta Slovenije je predstavila prispevek z naslovom "Uspevanje sadik je odvisno tudi od njihovega genetskega zapisa". Predstavila je izsledke serije študij inštituta, ki kažejo, da je najbolj smiselno saditi sadike, pridobljene iz lokalnega semena, čeprav lahko na prvi pogled tuje sadike uspevajo bolje. Udeleženci posveta so izvedeli tudi nekaj o genetski strukturi smrekovih sestojev v Sloveniji in jugovzhodni Evropi in o izjemnem pomenu izvora (provenience) sadik ameriške duglazije.
Po predavanjih se potekala razprava, v kateri so prisotni lastniki gozdov, gozdni delavci in gozdarski strokovnjaki prispevali svoje izkušnje iz prakse. Govora je bilo predvsem o macesnu kot vrsti, ki bi lahko ponudila odgovor na probleme v alpskih gozdovih, tudi tokrat pa debata ni minila brez pogovora o problematiki objedanja gozdnega mladja s strani rastlinojede divjadi. Udeleženci so predstavili tudi svoje praktične izkušnje s polnilnim (grmovnim) slojem gozda za varovanje mladik jelke, dobre izkušnje pa so tudi z uporabo ograj za zaščito pred divjadjo.
Dogodek je potekal v okviru projekta LIFEGENMON - razvoj sistema za genetski monitoring gozdov.
Povezave: program posveta | spletna stran projekta LIFEGENMON
