Išči:

Delo z javnostmi

KDO JE DOBER LASTNIK GOZDA?

Pomembnost gozdov v Sloveniji v največji meri udejanjajo prav lastniki gozdov.

Da bi lastnik dobro, to je strokovno pravilno in ekonomsko učinkovito, gospodaril s svojim gozdom, mora imeti oziroma znati pridobiti prave informacije, v primeru, da tudi sam opravlja dela v gozdu, pa mora imeti tudi temeljno znanje o gozdu, v katerem dela, biti vešč pravilnega in varnega izvajanja gozdnih del ter imeti ustrezno opremo in mehanizacijo.


Zakonodaja

Čeprav lastniki in solastniki gozdov predstavljajo skoraj petino prebivalcev Slovenije, lahko na vsebino pravnih in finančnih predpisov vplivajo le, če so dobro organizirani. Zato je tako pomembna reprezentativna oz. krovna organiziranost v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Na pomenu pa pridobiva tudi Zveza lastnikov gozdov Slovenije, v katero se vključujejo lokalna društva lastnikov gozdov.
Gozdarstvo kot dejavnost je v pravnem pogledu vpeto v zelo veliko različnih predpisov. Zakonodaja se pogosto spreminja, zato je najbolj praktično, da podrobnejše informacije o veljavnih predpisih poiščemo na svetovnem spletu, za osnovne informacije pa je dovolj spremljanje strokovnih prispevkov v medijih.


Lastniki gozdov lahko vplivajo na strokovne podlage za gospodarjenje

Lastnik gozda ima možnost vplivanja na pripravo in vsebino gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov, ki jih izdeluje Zavod za gozdove Slovenije (Zavod). Pomemben vpliv imajo tudi predstavniki lastnikov gozdov v Svetu Zavoda in svetih območnih enot. Na nivoju nacionalne politike imamo nov načrt države, Nacionalni gozdni program, kjer je prav gotovo viden napredek glede upoštevanja interesov lastnikov gozdov, zato je sedaj res priložnost, da se sproti preverja, kako se ta nacionalni program uresničuje v praksi.


Izvedbeni načrti

Pri teh načrtih, največkrat so to gozdnogojitveni, gre za konkretno, s pravnim varstvom določeno sodelovanje lastnika in krajevno pristojnega gozdarja (revirnega gozdarja).V načrtu so potrebni opisni podatki in karte o konkretnem gozdu. Opredeljena so ciljna stanja gozdnih sestojev in potrebni negovalni in varstveni ukrepi, načini in pogoji sečnje, spravila ter gradnje vlak za spravilo lesa. V posameznih primerih se lahko opredeli tudi paša v gozdu. Določene so tudi smernice za ekološke in socialne funkcije gozdov in območja, kjer izbira dreves za možni posek ni obvezna. Tak načrt je resnično koristen pripomoček za lastnike, ki imajo vsaj nekaj hektarov gozda v enem kosu. Načrt je brezplačen. Za lastnike, ki želijo imeti zbir vseh informacij o svoji celotni posesti, ne glede, kje vse se nahaja, lahko Zavod dodatno izdela tak načrt iz več gozdnogojitvenih načrtov, seveda proti plačilu neposrednih stroškov.


Osnovna skrb za gozdno posest

Lastnik skrbi za vidnost meja svoje posesti. Pri tem je treba spoštovati tradicionalna pravila za vzdrževanje mejnih oznak. Če označb mej ni mogoče najti, se lastnik posvetuje z mejaši, če tudi to ni uspešno, je za vzpostavitev meje pristojna geodetska služba oziroma sodišče.
K osnovni skrbi spada tudi občasno pregledovanje gozda. Ugotovitve v zvezi s spremembo zdravstvenega stanja, zlasti zaradi polomljenega drevja in napada bolezni in škodljivcev, je treba sporočiti revirnemu gozdarju.
V primeru kraje lesa v gozdu je primerno obvestiti policijo in tudi revirnega gozdarja, če je šlo za krajo drevja, ki ni bilo označeno za posek.
Okoljska zakonodaja za odpadke v gozdu bremeni lastnika, če povzročitelj ni znan, zato je primerno, da o na novo odloženih odpadkih tudi lastnik gozda obvesti gozdarsko inšpekcijo in občino.
Gozdne ceste lahko poleg lastnikov uporabljajo na lastno odgovornost tudi drugi. Označene so s prometnim znakom, lastniki gozdov ceste ne smejo zapreti za promet. To pristojnost za trajno zaporo imajo skupaj: Zavod, lastniki in lokalna skupnost. Zgolj v času sečnje in spravila lesa lahko zaradi varnosti pri delu izvajalec gozdnih del gozdno cesto začasno zapre s prometno signalizacijo. V primeru, da sta sečnja in spravilo vezana na javno cesto, se moramo zavedati velike restriktivnosti, saj brez dovoljenja upravljavca take ceste ni možno delati ničesar
Za čezmerno uporabo gozdnih cest, ki ni povezana s samim gospodarjenjem z gozdom, temveč gre za pridobitno dejavnost, je treba pridobiti dovoljenje občine, ki določi tudi višino odškodnine.
Po gozdnih vlakah velja prepoved vožnje in parkiranja motornih vozil, enako kot velja za celotno naravno okolje - razen kjer je vidno označeno da sta mogoči ježa in vožnja s kolesom.
Omenimo še prepoved kurjenja v gozdovih, razen kurjenja pod stalnim nadzorom na urejenih kuriščih in v primeru zatiranja podlubnikov, kadar ni razglašena požarna ogroženost.
Glede lova in čebelarjenja so stvari v predpisih urejene na novo. Pri prvem je kljub temu še vedno zelo zaznaven problem primerne upoštevanosti lastnika gozda.
V gozdu je prepovedana paša, ograditev gozda, pogozdovanje negozdnih zemljišč in uporaba kemičnih sredstev, razen v primerih, ki jih določa zakonodaja in so dorečeni v gozdnogojitvenem načrtu.
Včasih se pojavi tudi vprašanje, kako spraviti les iz gozda, kjer se z lastniki sosednjih zemljišč, preko katerih bi potekalo spravilo, ne uspe dogovoriti. Lastnik gozda v tem primeru da pisno vlogo na Zavod, ki z odločbo določi, kje in kako naj se spravi les, hkrati pa določi tudi višino odškodnine.
Prost dostop in gibanje, torej hoja po gozdovih, ki jo lastnik mora dopustiti drugim, je vezana tudi na rekreativno nabiralništvo, kjer predpisi dovoljujejo največ dva kilograma na osebo na dan. Ker je nadzor zaenkrat skromen, je to bolj stvar odnosa posameznika do narave in lastnine.


Solastništvo gozdov

Za več kot četrtino lastnikov gozdov v Sloveniji je gospodarjenje načeloma težje, saj imajo gozdno posest v solastniškem razmerju. Zahtevnejše je tudi delo gozdarske službe, ki mora dosledno upoštevati, da imajo solastniki pravico, da skupno upravljajo z gozdom.
Za dela, ki presegajo okvire rednega upravljanja (npr.: prodaja ali zakup gozda, določitev upravitelja), je potrebno soglasje vseh solastnikov, za zadeve, ki so redno upravljanje, kamor spada tudi redna sečnja in druga dela, ki so opredeljena v načrtih za gospodarjenje, pa morajo soglašati solastniki, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev. Če imajo solastniki glede rednega upravljanja enotno stališče, je primerno, da imenujejo skupnega predstavnika, lahko pa tudi tretjo osebo kot skupnega pooblaščenca.
Če lastnik gozda ni znan, iz objektivnih razlogov ni dosegljiv ali pa se solastniki ne morejo dogovoriti, kdo jih predstavlja, izvedba del v gozdu pa je nujna (na primer sanacija žarišča podlubnikov), Zavod v postopku izdaje odločbe postavi skrbnika za posebni primer. Skrbnika za posebni primer se v postopku dedovanja lahko postavi le, če dediči niso znani.


Dovoljenja za izvajanje sečnje in drugih del v gozdovih

Dovoljenja, ki jih lastnik potrebuje za sečnjo, gojitvena in varstvena dela, obnovo gozda ali izvedbo sanacij po ujmah in požarih, izda lastniku gozda Zavod v upravnem postopku in po uradni dolžnosti. Izdaja teh odločb temelji na gozdnogojitvenem načrtu in je za lastnika brezplačna. V odločbi so zapisani vsi glavni pogoji, omejitve in usmeritve za njeno izvršitev. Lastnik mora sodelovati pri skupni izbiri in označitvi dreves za posek. Pri postopkih je treba skrbeti za racionalnost, kar za (manjšega) lastnika pomeni predvsem to, da pridobi dovoljenje za sečnjo in druga dela, ki jih bo lahko opravil v več letih. Upravni postopki imajo tudi posebnost, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
V primeru nujnih varstvenih sečenj, največkrat v primeru žarišč podlubnikov, gozdar sam označi drevje za posek in z odločbo določi tudi rok izvedbe. Po drugi strani pa se sanitarnih sečenj in preventivnih varstvenih del lastnik lahko loti tudi brez odločbe, vendar mora prej obvestiti gozdarja.


Izvajanje del v gozdovih

Dela v svojem gozdu lahko opravlja lastnik, pri tem mu lahko pomagajo zakoniti dediči in njihovi zakonci ter v obliki medsosedske pomoči tudi drugi iz bližnje okolice, če je delo opravljeno brez plačila. Dela lahko opravljajo tudi združenja za medsosedsko pomoč, to so strojni krožki, ki so pravne osebe po predpisih o društvih in opravljeno storitev zaračunajo. Lastnik lahko dela odda v izvajanje registriranim izvajalcem, to je gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom ali kmetom, ki imajo registrirano ustrezno dopolnilno dejavnost na kmetiji. Kdor ve, da bo iskal izvajalca del za sečnjo in spravilo, naj pri izdaji odločbe to pove gozdarju. Dobil bo kopijo odkazilnega manuala, kjer je razvidna struktura označenega drevja za posek po drevesnih vrstah in debelinskih stopnjah.
Kdor dela v gozdu, se mora zavedati nujnosti znanja, primerne opremljenosti in tudi odgovornosti z vidika predpisov o varnosti in zdravju pri delu. Osnovno znanje o pravilnem in varnem delu pri sečnji, krojenju in spravilu lesa ter izvajanju negovalnih in varstvenih del dobijo lastniki na Zavodu, ki skupaj s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna izvaja prilagojene tečaje.
Poleg znanja je bistvena oprema, tako osebna kot delavna sredstva. Izkušnje kažejo, da je prava odločitev nabava bolj kakovostne opreme najbolj uveljavljenih proizvajalcev. Važno je tudi, da človek nevarna dela nikoli ne opravlja sam, da ima možnost poklicati po telefonu in da dosledno preventivno ukrepa v zvezi z varovanjem zdravja.


Gradnja gozdnih prometnic in posegi v prostor za potrebe drugih dejavnosti

Gradnja oziroma rekonstrukcija gozdne ceste gre lahko po postopku, ki ga zakonodaja določa za enostavne gradbene objekte, vendar dolžina gozdne ceste ne sme presegati 2 km in se ne priključuje na javno cesto. Gradbeno dovoljenje ni potrebno, vendar morajo lastniki gozdov oziroma tisti, ki ima pravico graditi, vložiti na Zavod pobudo za določitev elaborata ničelnice, nakar mora nekdo od pooblaščenih projektantov izdelati načrt ceste in pridobiti potrebna soglasja. Za daljše ceste in tiste, ki se priključujejo na javno cesto, je poleg elaborata ničelnice potrebna zahtevnejša projektna dokumentacija, pred gradnjo in posekom drevja na trasi pa je potrebno pridobiti tudi gradbeno dovoljenja na upravni enoti. Z izjemo del, ki jih opravi Zavod, mora investitor gozdne ceste navedeno dokumentacijo plačati.
Kadar so gozdovi poškodovani zaradi naravnih nesreč, takojšnja gradnja gozdne ceste pa je nujna za pravočasno sanacijo, Zavod izdela načrt za nujno gradnjo v okviru sanacijskega načrta gozda.
Pri gradnji gozdne vlake do dolžine enega kilometra (postopek za enostavni objekt), lastnik gozda poda na Zavod vlogo, ta nato izvede označitev trase, označi drevesa, ki se jih sme posekati, in določi druge pogoje za gradnjo. Postopek je za lastnika brezplačen. Če gre za daljše vlake, je potrebno slediti postopku za gradnjo nezahtevnih objektov, ki zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja.
Gradnje in drugi posegi v gozdove za potrebe negozdarskih dejavnosti, tudi za spremembo gozda v kmetijsko zemljišče ali gradnjo pomožnega objekta, so možni samo v okviru konkretnih določil o namenski rabi prostora v prostorskem planu občine. Izjema je krčitev gozda za kmetijsko rabo, ki jo je možno izvesti na površini do največ 0,5 ha. Krčitev ni možna, če gre za varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, pri izjemno poudarjenih vlogah gozdov Zavod lahko postavi tudi pogoje za omilitev negativnih posledic. Za vse te krčitve in gradbene posege je potrebno pridobiti soglasje Zavoda.
V primeru nespoštovanja postopkov se šteje gradnja, ne glede na dolžino prometnice ali velikost objekta oz. krčitve gozda za kmetijsko rabo, za nedovoljen poseg v prostor. V primeru nesprejemljivosti posega je treba poleg prekrška ali celo kazenske odgovornosti vzeti v zakup tudi vzpostavitev v prvotno stanje.


Finančne vzpodbude in povezovanje lastnikov gozdov

Zaradi ekološkega in socialnega pomena gozdov (posledično od tu izvirajo tudi omejitve pri gospodarjenju) lastniku gozda pripadajo finančne vzpodbude na podlagi Pravilnika o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove. Praviloma so potrebni materiali (npr.: sadike, seme, zaščitna sredstva) za lastnika gozda brezplačni, izvedba del pa je sofinancirana, deleži se v glavnem gibljejo okrog 40 %. Sredstva se izplačajo po opravljenem prevzemu del. Prejemniki sredstev za vlaganja v gozdove so razvidni v letnih seznamih na spletni strani Zavoda.
Obseg razpoložljivih sredstev v proračunu ne zadošča za sofinanciranje vseh načrtovanih del, zlasti primanjkuje sredstev za nego mlajših sestojev. Višina teh sredstev med leti tudi niha, zato mora Zavod usmerjati porabo sredstev glede na prioritete. Te se nanašajo predvsem na preprečitev ogroženosti ravnokar posajenih površin in varstvo gozdnih sestojev pred škodljivci in boleznimi. Iz navedenega izhaja, da naj se lastnik gozda najkasneje jeseni pogovori z revirnim gozdarjem o možnostih v naslednjem letu.


Tudi evropska sredstva za dvig gospodarske vrednosti gozda

Pomemben del sredstev za gozdarstvo je sedaj tudi v okviru skupne kmetijske politike EU. Pogoje in pravila ter višina sredstev opredeljuje vladna uredba o ukrepih Programa razvoja podeželja RS 2007-2013 (PRP). Za to sedemletno proračunsko obdobje je bilo namenjenih 25 milijonov evrov za edini povsem gozdarski ukrep, ki ima naslov Povečanje gospodarske vrednosti gozdov. Sredstva so na voljo za dva sklopa: gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter za nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo. Razpis, ki ga vodi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, je za ta sredstva trenutno zaprt, nov bo v letu 2010. Vedeti moramo, da je interes za razpis velik (sofinaciranje znaša do 50 oz. 60% upravičenih stroškov), zato je primerno imeti strokovno pomoč pri prijavi na razpis.
V okviru PRP 2007-2013 lahko lastniki gozdov kandidirajo tudi na razpisih, ki so neposredno povezani z gozdarstvom. Ti so: usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu (kar je pogoj za pridobitev nekaterih ukrepov iz PRP, kot tudi pri pričakovanem podeljevanju koncesij v državnih gozdovih za gorske iz hribovske kmete), dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom (nakup mehanizacije za prvo predelavo lesa – npr.: žage, cepilniki, sekalniki), diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti (npr.: pridobivanje in prodaja energije iz biomase) ter podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij.
In še o ukrepu, ki bi moral biti pa ga dejansko skoraj ni. Gre za spodbujanje sodelovanja in povezovanja lastnikov gozdov. V podobnih razmerah je to v drugih državah bistveno bolj uveljavljeno. Razne povezave proizvajalcev gozdnih proizvodov na lokalnem nivoju v obliki društev, zadrug, strojnih krožkov, agrarnih in solastniških skupnostih bodo bolj zaživele, ko bodo vsaj administrativni stroški delovanja teh različnih združenj dovolj sofinancirani.


Obdavčitev in olajšave

Lastnik plačuje davek od katastrskega dohodka svojih gozdov in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Katastrski dohodek varovalnih gozdov, gozdov s posebnim namenom in površin, ki jih zavzemajo geodetsko neodmerjene gozdne ceste, ni obdavčen. Pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest se ne plačuje za varovalne gozdove, gozdove s posebnim namenom in gozdove brez gozdnih cest. Tako območje brez cest mora biti večje od 100 ha. Podatke davčnemu organu sporoča Zavod. Za uveljavitev drugih oprostitev, na primer za površine pod visokonapetosnimi daljnovodi v gozdu, mora zahtevo vložiti zavezanec. Za pogozdene površine s sadnjo ali setvijo se lahko uveljavlja oprostitev za obdobje 30 let. Lastnik lahko uveljavlja tudi olajšave v višini 30 % vloženega zneska za nakup gozdarske mehanizacije in druge opreme za opravljanje gozdarske dejavnosti, če to dokaže z računi.
Že od leta 2005 je v Sloveniji tudi obdavčitev sredstev, ki se dodelijo lastnikom gozdov za sofinanciranje gojitvenih in varstvenih del. V zadnjih nekaj letih se je zakonodaja precej spreminjala. Sedaj je tako, da davčna uprava na osnovi vseh izplačanih sredstev izračuna pavšal na hektar gozda. Ta pavšal morajo plačati vsi lastniki gozdov, ki so v določenem letu prejeli proračunska sredstva. V letu 2008 je pavšal znašal nekaj več kot evro/ha gozda.
Omeniti velja se to, da za gorivo, ki se porabi za pogon gozdarske mehanizacije, imajo kupci po zadnji spremembi predpisov pravico do vračila trošarine v višini 70% trošarine. Določeno je, da normativna letna poraba goriva znaša 15 litrov na hektar gozda. Pri tem se upošteva površina gozdov, ki jo izkazuje zemljiški kataster. Ne glede na vrsto dejansko porabljenega goriva se za vračilo upošteva znesek trošarine, predpisane za plinsko olje. Vračilo trošarine se doseže na osnovi vloge in računov za gorivo.


Kršitve predpisov

Iz inšpekcijskih poročil je razvidno, da je največ kršitev ugotovljenih pri izvajanju odločb o določitvi sanitarne sečnje, ker lastniki ne izvedejo del v rokih, ki so določeni na odločbah, ali na sečišču ne vzpostavijo z odločbo predpisanega gozdnega reda. Prekršek je tudi sečnja brez vnaprej pridobljene odločbe in pa krčitev gozdov za spremembo njihove namembnosti, ne da bi bila vnaprej izdana ustrezna soglasja in dovoljenja. Kaznuje se uničevanje gozdnih prometnic - cest in vlak, postavljanje objektov v gozd, če investitor nima pridobljenega ustreznega dovoljenja, itd…
Sankcije za prekrške izrekajo gozdarski (in tudi drugi) inšpektorji, pritožbe na njihove odločitve pa rešujejo okrajna sodišča. Za prekrške neznatnega pomena sme inšpektor izreči le opozorilo, vse druge sankcije so strožje in imajo finančne posledice. Inšpektorji stranki, ki stori prekršek, sankcijo določijo s plačilnim nalogom oz. z odločbo o prekršku. Pri izdaji odločbe je potrebno plačati tudi stroške postopka. Za večino prekrškov je za fizične osebe zagrožena globa za kršitev predpisov s področja gozdarstva od 200 do 800 evrov, za pravne osebe pa od 800 do več deset tisoč evrov.
Glede kaznivih dejanj Kazenski zakonik določa, da kdor v nasprotju s predpisi ali odredbami pristojnih organov, vedoma v večjem obsegu krči ali seka gozd na golo ali ga kako drugače uničuje, je kaznovan z zaporno kaznijo do enega leta, če gre za varovalne gozdove ali gozdove s posebnim namenom, pa celo do treh let.


Divjad in lovstvo

Važno je, da so predstavniki lastnikov gozdov aktivni v območnih svetih Zavoda pri nastajanju lovsko upravljavskih načrtov. Možnost vplivanja na samo izvajanje teh načrtov daje tudi članstvo v lovski družini, kjer morajo sprejeti kandidata, ki ima na področju lovišča prijavljeno osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali je lastnik vsaj 15 ha gozdov ali kmetijskih površin.
Če pride do prekomerne škode v gozdu, je primerno, da se lastnik obrne na revirnega gozdarja, ki mu bo svetoval in pomagal pri stiku z upravljavcem lovišča. Pisno prijavo škode je namreč treba dati upravljavcu lovišča v treh dneh po ugotovitvi škode. Če se z upravljavcem lovišča v 8 dneh ne doseže sporazuma o višini odškodnine, sme lastnik prijaviti škodo na komisijo, ki deluje na ravni lovsko upravljavskega območja. Ta mora opraviti ogled v 15 dneh od prijave. Če upravljavec lovišča in lastnik gozda ne sprejmeta višino odškodnine, ki jo oceni komisija, ima lastnik možnost tožbe v roku treh let od nastanka škode.
Če pride do škode na kmetijskem zemljišču ali v gozdu zaradi zavarovanih vrst živali, se mora oškodovanec obrniti na Zavod, njegovi pooblaščenci za oceno škode pa izdelajo zapisnik o škodi in ga posredujejo Ministrstvu za okolje in prostor.


Nakup in prodaja gozda

Kdor želi prodati gozd, mora na upravni enoti dati ponudbo na obrazcu, kjer navede osnovne podatke in ceno. Upravna enota mora to ponudbo objaviti na oglasni deski in na internetni strani e-uprave. Kdor pa želi gozd kupiti, mora s priporočeno pošiljko na upravno enoto posredovati izjavo o sprejemu ponudbe. Upravna enota po pretečenem 30 dnevnem roku objave seznani vse ponudnike in prodajalca, kdo je dal ponudbo. Sledi sklenitev kupoprodajne pogodbe pri notarju s ponudnikom, ki je glede prednostnega vrstnega reda prvi, oziroma če prednostnih upravičencev ni, s tistim, ki je dal najboljšo ponudbo. Pri prodaji gozda ima prednostno pravico lastnik sosednjega gozda. Če ta prednostne pravice ne uveljavi, jo ima drugi najbližji. Predkupno pravico v primeru varovalnih gozdov ali gozdov s posebnim namenom ima tisti, ki je te gozdove razglasil, torej država ali občina. Po sklenitvi kupoprodajne pogodbe mora kupec pri upravni enoti dati vlogo za odobritev pravnega posla. Poleg splošnega določila, da ima predkupno pravico lastnik sosednjega gozda, ima to pravico država v primeru prodaje gozdov, ki so s strani države razglašeni za varovalne ali gozdove s posebnim namenom. Če je posebni namen določen od občine, ima predkupno pravico ona. Če se prodaja gozd v kompleksu, večjem od 30 ha, ima predkupno pravico prav tako država.
Pomembno pri prometu z gozdom je tudi zakonsko določilo, da se gozdnih parcel, manjših od 5 ha ne sme deliti, razen če gre za gradnjo javne infrastrukture.
Problem je, da sedaj veliko prometa z zemljišči poteka z darilnimi pogodbami.


Javno dostopni podatki

Poleg podatkov, ki jih o svojem gozdu lahko dobi lastnik v strokovnih podlagah na Zavodu, zlasti v načrtih za gospodarjenje, kot tudi pri udeležbi na izobraževalnih aktivnostih, predhodnem svetovanju pri izdajanju odločb za gozdna dela in na spletni strani http://www.zgs.gov.si/, je na voljo veliko drugih ažurnih in kvalitetnih informacij na spletnih straneh, npr:na spletna strani MKGP http://www.mkgp.gov.si/ in KGZS http://www.kgzs.si/. Na strani ministrstva za javno upravo http://e-uprava.gov.si/e-uprava/ so že omenjene ponudbe upravnih enot za prodajo kmetijskih zemljišč in gozdov ene bolj obiskanih. Dostopni so tudi podatki in informacije o nepremičninah, ki jih ima ministrstvo za okolje in prostor, geodetska služba, zemljiška knjiga in nepremičninske agencije. Uporabni so tudi razni brezplačni pregledovalniki, najprimernejši za lastnika gozda je vsekakor http://rkg.gov.si/GERK/, kjer je poleg aktualnih informacij možnost vpogleda vseh gozdnih parcel v programu gerk.
Sicer pa vešči uporabniki interneta vedo, da je treba v iskalnik zapisati prave ključne besede in z malo iznajdljivosti in potrpežljivosti pridemo do želene informacije.
Kljub vsem možnostim pridobivanja informacij v raznih medijih in ustanovah v vseh možnih oblikah, je pomembno, da za dobrim lastnikom stoji dober gozdar, ki dobro pozna konkreten gozd, obvlada gozdarsko stroko v širokem smislu ter svetuje in pomaga lastnikom gozdov pri gospodarjenju z gozdovi.


December 2009

Andrej Kermavnar
Zavod za gozdove Slovenije

© 2005-2017 Zavod za gozdove Slovenije, vse pravice pridržane. | Pogoji uporabe