Išči:

Ljubljana

_____________________________________________________

 

 

Gozdna učna pot po šmarnogorski Grmadi

Gozdna učna pot po šmarnogorski Grmadi

 

Dolžina: 4,5 km

Začetek in konec ter opis poti: pot je krožna, z začetkom in koncem v Vikrčah, pri gostilni Kovač. Vzpne se z nadmorske višine 330 m na 676 m visoko Grmado, nato se spusti nazaj v dolino. 

 

Dostop: iz ljubljanske smeri se pripeljemo mimo Vižmarij in Tacna ali z vlakom oziroma avtobusom mestnega prometa št.15 iz Mednega, iz gorenjske smeri pa mimo Medvod in Spodnjih Pirnič. 

 

Oznaka: okrogla markacija v obliki zelenega kolobarja z rumeno sredico.

Vsebina: pot nam predstavi izhodiščna tabla z vrisano traso poti. Po poti je razvrščenih 14 stojišč, ki so opremljena s tablami. Večina tabel opozarja na zanimivosti, vezane na raznolikost  gozda, skozi katerega hodimo. Na sedmih so navedena imena gozdnih združb, ki poraščajo tla v okolici. Tabla na vrhu 676 m visoke Grmade pojasnjuje razgled in nam pomaga prepoznati okolico.
Na tablah so risbe pomembnejših rastlinskih vrst, ki rastejo v bližnji okolici. S pomočjo risb rastline poiščemo v naravi in se tako z njimi podrobneje seznanimo. Na 13 stojiščih lahko spoznamo 56 različnih rastlinskih vrst, med njimi 19 dreves, 9 grmov, 26 zelišč in 2 praproti. Ob risbah sta slovensko in latinsko ime rastline. Ob imenih je tudi pojasnilo, ali gre za drevo, grm, zelišče ali praprot.

 

Zanimivosti: sodi med prve gozdne učne poti v Sloveniji. Leta 1974 sta jo uredila Gozdno gospodarstvo Ljubljana in Komunalno podjetje Rast ob sodelovanju Planinskega društva Šmarna gora, leta 2001 je bila temeljito obnovljena in preurejena, obnovljena pa je bila tudi v letih 2003 in 2010. Obnovitev poti in izdajo vodnika je omogočila Mestna občina Ljubljana, izvedel pa jo je Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana.

 

Upravljavec poti: Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana

Vodnik: Tavčar, M.: Gozdna učna pot po šmarnogorski Grmadi, Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana, 2002.

 

Dodatne informacije: ZGS, OE Ljubljana, Tržaška 2, 1000 Ljubljana
tel.: 01 241 06 00, fax: 01 241 06 40, e-pošta: OELjubljana@zgs.gov.si

 

 

_____________________________________________________

 

Jesenkova pot

 

ZLOŽENKA 

 

Zloženka: Jesenkova pot, z znanjem posuta gozdna pot v središču Ljubljane,

Ljubljana, ZGS, OE Ljubljana, 1999, ponatis 2006.

  

Tisa; fotografija: Marja Zorn Pogorelc    

         

         Dr. Fran Jesenko; vir: Univerza v Ljubljani  

               

 

Dolžina: 3 km

Začetek in konec ter opis poti: Pot se začne nad sankališčem v Tivoliju, konča pa za Tivolskim gradom. Najvišja točka poti je pod Tivolskim vrhom (387 m nadmorske višine).

 

Dostop: Do poti pridemo iz centra Ljubljane po Jakopičevem sprehajališču ali od parkirišča pri Hali Tivoli.  

 

Oznaka: Bela črka J na okrogli zeleni podlagi.

Vsebina: na približno 3 km dolgi poti je predstavljenih 30 drevesnih in grmovnih vrst. Primerki so označeni s tablami. Dobra tretjina vrst se na teh rastiščih, kjer domujejo gozdovi gradna in belega gabra ter bukovi gozdovi, pojavlja naravno, druge vrste pa so bile sem prinešene od drugod. Na tablah so zapisana slovenska in latinska imena vrst.

 

Zanimivosti: Jesenkova pot se nahaja na območju krajinskega parka Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib. Rožnik in Šišenski hrib sta skupaj s Tivolijem od leta 1984 razglašena za naravno znamenitost, za krajinski park (Uradni list SRS, št. 21/84). Območji Mosteca in Malega Rožnika sta kot reliktna močvirsko barska rastišča redkih vrst znotraj krajinskega parka razglašena za naravna rezervata, območje pod Turnom pa je kot klasično nahajališče evropske gomoljčnice (Pseudostellaria europaea) razglašeno kot naravni spomenik. Klasični del parka Tivolija je spomenik oblikovane narave. Pot je bila urejena ob kongresu Mednarodne zveze gozdarskih in lesarskih raziskovalnih organizacij, ki je bil leta 1986 v Ljubljani. Poimenovana je po botaniku  in genetiku Franu Jesenku (1875 - 1932), prvemu profesorju botanike na Ljubljanski univerzi.


Obnovitev poti je v letih 1999 in 2006 omogočila Mestna občina Ljubljana, zasnoval pa Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana.

Upravljavec poti: Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana

 

Dodatne informacije: ZGS, OE Ljubljana, Tržaška 2, 1000 Ljubljana
tel.: 01 241 06 00, fax: 01 241 06 40, e-pošta: OELjubljana@zgs.gov.si

 

_____________________________________________________

 

Gozdna naravoslovna učna pot Mali vrh

Zloženka: Grecs, Z.: Gozdna naravoslovna učna pot Mali vrh, Ljubljana, Mestna občina Ljubljana, 1998.

 

 

Dolžina: 2,5 km

Začetek in konec ter opis poti: Pot se začne na pri Turistični kmetiji Kamnikar. Poteka po delu poti, ki obkroža zaselek Mali Vrh pri Trebeljevem. Krožno se vrne h kmetiji Kamnikar.

Dostop: Iz ljubljanske smeri mimo Zaloga in Podgrada ali Sostrega, iz Litije ali Višnje Gore.

Oznaka: Smejoča se gobica.

 

Vsebina: Pot popelje obiskovalca po travnih poljanah, gozdnih lazih in gozdu. Poudarek je na spoznavanju zgradbe in življenja gozda ter delovanja narave. Opremljena je s 15 vsebinskimi in z osmimi informacijskimi tablami, ki s svojo vsebino spremljajo posamezne konkretne pojave v naravi.

 

Zanimivosti: Pot je zasnovana kot knjiga na prostem, ki jo lahko obiščete sami, brez strokovnega vodstva, lahko pa se udeležite tudi organiziranega vodenja.
Opremo in obnovitev poti ter izdajo zloženke je omogočila Mestna občina Ljubljana. Učno pot je zasnoval Zavod za gozdove Slovenije.

 

Upravljavec poti: Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana

 

Dodatne informacije:
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška 2, 1000 Ljubljana
tel.: 01 241 06 00, fax: 01 241 06 40, e-pošta: OELjubljana@zgs.gov.si

Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Domžale, Ljubljanska cesta 72 A, 1230 Domžale
tel.: 01 721 38 58,  fax: 01 724 12 75, e-pošta:  ke.domzale@zgs.gov.si

 

Pravi kostanj; vir: http://en.academic.ru/dic.nsf/enwiki/

_____________________________________________________

 

Gozdna učna pot Šumberk

Karta gozdne učne poti Šumberk

 

Dolžina: 1,8 km

Začetek in konec ter opis poti: Pot je krožna, z začetkom in koncem na zahodnem vznožju hriba Šumberka, ki leži na vzhodnem robu Domžal, ob sotočju Kamniške Bistrice in Rače. Nadmorska višina ob vznožju hriba je 297 m, višji od dveh vrhov Šumberka pa doseže nadmorsko višino 358 m.

Dostop: Iz centra Domžal se lahko do Šumberka odpravimo kar peš, sicer pa je v bližini izvoz z Avtoceste Ljubljana-Maribor.

Oznaka: Lisička.

 

Vsebina: Na poti je označenih 14 točk, na katerih so predstavljeni nižinski hrastov gozd, gozdna tla, plemenita drevesa, nasad iglavcev, razgledišče, glog, smreka, »škratovo« drevo, brezno, jelovo bukov gozd, bukev, življenje drevesa, borov gozd ter lubadar in sušice. Točke so označene s številkami.
Vsebino poti izredno zanimivo ilustrira vodnik, ki obiskovalcem pomaga doživeti pot na aktiven način, z opazovanjem, odgovarjanjem na vprašanja in reševanjem nalog.

 

Zanimivosti: Gozdnati hrib Šumberk je dragocena zelena oaza Občine Domžale. Zato ga je le-ta leta 2007 razglasila za gozd s posebnim namenom.
Del Šumberka je iz apnencev. Ti skupaj z vodo ustvarjajo zanimiv kraški svet, ki ga tu najlepše predstavljata Podreška jama in Dolga jama.
Arheologi domnevajo, da je na Šumberku nahajališče prazgodovinske naselbine.
Učno pot je zasnoval Zavod za gozdove Slovenije, KE Domžale. Vodnik je izdala Občina Domžale.

Upravljavec poti: ZGS, Območna enota Ljubljana

Vodnik: Bartol, B.,.Križnar Jamnikar T., Zabret. M.: Gozdna učna pot Šumberk, Domžale, Občina Domžale, 2002.
http://www.domzale.si/download.php?ID=272

Dodatne informacije:
ZGS, OE Ljubljana, Krajevna enota Domžale, Ljubljanska cesta 72 A, 1230 Domžale
tel.: 01 721 38 58,  fax: 01 724 12 75, e-pošta:  ke.domzale@zgs.gov.si

_____________________________________________________

 

Gozdna učna pot Godič pri Kamniku

Dolžina: 2,2 km

Začetek in konec ter opis poti: Pot je krožna, z začetkom in koncem pri gostilni »Pri Hribarju« v naselju Godič pri Kamniku. Vzpenja se blago, z nadmorske višine 430 m na 485 m.

Dostop: Iz kamniške smeri preko Mekinj ali iz severovzhodne smeri preko Gornjega Grada.

Oznaka: Veverica.

Vsebina: Na poti je 18 stojišč. To so: razvojne faze gozda, gozdni rob, talni prerez, različne drevesne vrste, gozd in čebele, nega mladega gozda, nasad iglavcev,  gnezdilnica, poplavni gozd črne jelše, pa tudi krmišče, razgledišče, vodna kotanja s sledmi gozdnih živali, drvarska koča, kraški izvir in nenazadnje jama Godič 1 ter spodmol Pod Gričo.

 

Zanimivosti: Učna pot predstavlja skrivnosti gozdnih tal, dreves in živali, ob tem pa odkriva naravne znamenitosti in čudovite poglede na Kamniške Alpe. Med drugim nam predstavi nekdanje življenje gozdnih delavcev in oglarstvo, čebelarstvo (s pašo v gozdu), pa tudi najdišče rimskih novcev ter drugih izkopanin iz antične dobe. 
Postavitev poti in izid vodnika so omogočili Občina Kamnik, Gozd d.d. in mnogi drugi sponzorji, navedeni v vodniku. Zasnoval jo je Zavod za gozdove Slovenije, KE Kamnik.

Upravljavec poti: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana.

Vodnik: Skledar, R.: Gozdna učna pot Godič pri Kamniku, Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, 2003.

 

Dodatne informacije:
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Kamnik, Tunjiška cesta 21, 1241 Kamnik
tel.: 01 839 19 46, fax: 01 839 19 46, e-pošta: ke.kamnik@zgs.gov.si

Črna jelša; vir: http://flponent.atspace.org/flora/flo/fam/betulacies/alnus_bet.htm

_____________________________________________________

 

Naravoslovna učna pot Stari grad

Zloženka

 

 

Dolžina: 4 km

Začetek in konec ter opis poti: Učna pot se nahaja na Krniški ali Bregantovi gori ob Kamniku, po domače imenovani Stari grad. Začetna točka je pri Tomanovi lipi v Novem trgu (nad zdravstvenim domom). Po gozdu se vzpenja do razvalin Starega gradu, nato se spusti najprej do »Vrta mlinčkov«, zatem pa še do zaključne točke ob kamniški obvoznici.
Najnižja točka na poti ima 375 m nadmorske višine, najvišja pa 585 m.

 

Dostop: Pot je tik ob Kamniku, iz katerega lahko pridemo peš, lahko pa se tudi pripeljemo do Novega trga.

Oznaka: Oznake točk so na stebričkih.

 

Vsebina: Na poti je 12 stojišč, poimenovanih: Na obisk, Gozdno okolje – gozdna sestavljanka, Drevo – rast in razvoj, Gozdna združba – rast in razvoj, Izvir, Gozdni rob, O gozdarstvu, Živali v gozdu, Varovalni gozd, Stari grad, Bršljan in Vrt mlinčkov.

 

Zanimivosti: Učna pot vas vodi po skrivnostnih stezah, kjer ob prijetni rekreaciji spoznate raznolik rastlinski in živalski svet, naravne znamenitosti in zanimivosti. Na  Starem gradu lahko uživate v razgledu na Kamnik z bližnjo in daljno okolico, saj se v lepem vremenu vidi vse od Šmarne gore do Kamniških planin in Menine planine. Po učni poti se je najbolje sprehoditi z vodnikom v roki, ker v njem najdemo številne zanimivosti, podatke, pa tudi šale in uganke.
Postavitev poti in izid vodnika je finančno omogočila Občina Kamnik, zasnoval pa jo je Zavod za gozdove Slovenije, KE Kamnik.

Upravljavec poti: Občina Kamnik s pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije, KE Kamnik.

 

Vodnik: Zabret, M.: Stari grad: naravoslovna učna pot: vodnik, Kamnik, Občina Kamnik, 2008.


Dodatne informacije:
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Kamnik, Tunjiška cesta 21, 1241 Kamnik


tel.: 01 839 19 46, fax: 01 839 19 46, e-pošta: ke.kamnik@zgs.gov.si

_____________________________________________________

 

Gozdna učna pot po sledeh višnjanskega polža

 

Dolžina: 6 km

Začetek in konec ter opis poti: Učna pot vodi po prvi polovici Jurčičeve poti. Začetek Jurčičeve in s tem tudi gozdne učne poti je v Višnji Gori na Mestnem trgu (400 m nadmorske višine). Pot se blago vzpenja do cerkve Sv. Duha na Polževem (630 m nadmorske višine).

 

Dostop: Z avtoceste A2 Ljubljana – Novo mesto zavijemo na izvoz Višnja Gora, možen je tudi dostop z avtobusom in železnico.

Oznaka: Rdeč polž.

 

Vsebina: Pot vodi skozi zanimiv preplet gozda, travnikov in sadovnjakov. Mešanje naravne in kulturne krajine botruje izredni pestrosti drevesnih, grmovnih in zeliščnih vrst, mahov, gliv in lišajev. Ob poti je postavljenih 26 informativnih tabel, ki predstavljajo predvsem različne drevesne in grmovne vrste.

 

Zanimivosti: Polž je simbol Višnje Gore. Legenda pravi, da so v 5. stoletju višnjegorski grofje rešili pred smrtjo mladega beneškega plemiča. Za zahvalo so prejeli pozlačeno in z diamanti okrašeno polžjo hišico. Grofje so jo podarili mestu. Mestni veljaki so vanjo ob slovesnostih natakali vino in z njo nazdravljali. Dragoceni polž je kmalu izginil neznano kam, zato so dali narediti novega. Čeprav so ga priklenili na verigo, se je tudi za tem izgubila vsaka sled.

Učna pot je del 12 kilometrov dolge Jurčičeve poti,

ki nas popelje od Višnje Gore do Muljave. Urejena je bila leta 1994, ob 150. obletnici pisateljevega rojstva. Vsako prvo soboto v mesecu marcu poteka po njej Pohod po Jurčičevi poti. Od leta 2010 dalje, z otvoritvijo gozdne učne poti, se pohodniki mimogrede poučijo še o naravnih lepotah, mimo katerih hodijo.
Uresničitev učne poti so podprli Turistično društvo Polževo, Turistično društvo Višnja Gora, Občinska turistična zveza Ivančna Gorica, Krajevna skupnost Višnja Gora, Občina Ivančna Gorica in PD Polž, postavili pa so jo člani obeh turističnih društev. Pri zasnovi in uresničitvi je sodeloval Zavod za gozdove Slovenije, KE Grosuplje.

 

Upravljavec poti: Turistično društvo Polževo, Turistično društvo Višnja Gora, Občinska turistična zveza Ivančna Gorica

 

ZLOŽENKA (Tavčar, M.): Gozdna učna pot po sledeh višnjanskega polža, Višnja Gora, 2010.
http://www.gremo.net/gup/

 

Dodatne informacije:
ZGS, OE Ljubljana, Krajevna enota Grosuplje, Taborska n.n. , 1290 Grosuplje
tel.: 01 786 20 84, fax: 01 786 20 84, e-pošta: ke.grosuplje@zgs.gov.si

 


Bogat zeliščni sloj ob poti;       Foto: Marijana Tavčar

_____________________________________________________

 

Gozdna učna pot Draga

ZLOŽENKA

 

Upravljavec poti: Občina Ig

Zloženka: Fajdiga B., Petretič M., Zupan M.: Gozdna učna pot Draga, Ig, Občina Ig, 2005.

 

Dolžina: 3,2 km

Začetek in konec ter opis poti: Učna pot je v dolini Drage pri Igu. Začetek je pri lovski koči ob Velikem ribniku. Pot poteka po gozdnih vlakah in delno po gozdnih cestah. Vodi skozi gozdove Draške rebri pod vasjo Dobravica, obide Čelo pri 415 m nadmorske višine in se pri Srednjem ribniku spusti iz gozda na vaško cesto v bližini začetka poti.

 

Dostop: Pripeljemo se do Iga. Na severni strani naselja zavijemo z glavne ceste proti vasi Kremenica. Za vasjo zavijemo desno v dolino Drage.


Oznaka: Bel lokvanj.

 

Vsebina: Pot je opremljena s 27 lesenimi tablami. Večina predstavlja drevesne in grmovne vrste. To so brek, poljski javor, bukev, beli gaber, velikolistna lipa, veliki jesen, češnja, gorski brest, rumeni dren, evropski macesen, zeleni bor, hrast graden, navadna smreka, navadna jelka, navadna leska in črni bezeg. Poleg njih spoznamo gozdno združbo bukovih gozdov, termofilni gozd, rakasto tvorbo, si ogledamo talni ali pedološki profil in še marsikaj drugega.

 

Zanimivosti: Na poti srečamo več različnih naravnih okolij. Na začetku spoznamo bukov gozd, v katerem so bukvi primešane mnoge plemenite drevesne vrste kot so javor, jesen, brest in češnja. Zanj je značilen bogat zeliščni sloj. Malo višje, na toplih legah, uspeva termofilni gozd s tipičnimi drevesnimi vrstami kot so črni gaber, mali jesen in mokovec. Drugačno rastlinstvo srečamo na gozdnem robu, spet druga slika se nam prikaže na močvirju. Z bogastvom rastlinskega in še bolj živalskega sveta je najbolj obdarjena sama dolina Drage. Ribniki skupaj s trstičjem zagotavljajo idealne razmere za življenje mnogih živalskih vrst. Med njimi so številne ribe, dvoživke, kačji pastirji, močvirske sklednice, vidre, predvsem pa mnoge ptice. Ornitologi so tu našteli kar 130 vrst močvirskih ptic.

Draga je bila leta 1985 proglašena za naravno zanimivost, novembra 2009 pa vključena v Krajinski park Ljubljansko barje. Ribniki in njihova okolica so tudi del območja Natura 2000.

Postavitev poti in izid zloženke je omogočila Občina Ig. Pri koordinaciji del in izdelavi zloženke  je sodeloval Zavod za gozdove Slovenije, KE Škofljica.

 

Dodatne informacije:
ZGS, OE Ljubljana, Krajevna enota Škofljica, Mijavčeva 16, 1291 Škofljica
tel.: 01 366 82 10, fax: 01 366 82 14, e-pošta: ke.skofljica@zgs.gov.si

 

Lokvanj, simbol učne poti;

Vir: Fajdiga B., Petretič M., Zupan M.: Gozdna učna pot Draga, Ig, Občina Ig, 2005.

© 2005-2017 Zavod za gozdove Slovenije, vse pravice pridržane. | Pogoji uporabe